eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Duševno zdravje » Depresija » Depresija in koronarna bolezen

Depresija in koronarna bolezen

Depresija in koronarna bolezen sta tesno povezani in vplivata druga na drugo. Depresija je neodvisni dejavnik tveganja za nastanek koronarne bolezni. Pri bolnikih s prebolelim miokardnim infarktom depresija poveča tveganje za nastaqnek ponovnega infarkta in za smrt. Koronarna bolezen poveča tveganje za depresijo. Kar eden od petih bolnikov s koronarno boleznijo je depresiven.

Kaj je depresija?

Depresija je bolezen, prav tako kot sladkorna bolezen ali povišan krvni tlak. Nastane zaradi biokemičnega neravnovesja v možganih. Depresija ni znak osebne šibkosti ali lenobe in je ne moremo odpraviti le s trdno voljo. Kljub temu da natančnega vzroka za njen nastanek še ne ponamo, jo lahko učinkovito zdravimo z antidepresivi, zdravili, ki v možganih ponovno vzpostavijo biokemično ravnovesje. Pomembno je, da začnemo zdravljenje čimprej, saj je verjetnost ozdravitve tako večja. Brez zdravljenja bi depresija trajala več mesecev ali celo let.

Kaj je koronarna bolezen?

O koronarni bolezni govorimo, kadar je zaradi zožitve koronarnih arterij oskrba srca s krvjo nezadostna. Koronarne arterije so žile, ki srcu dovajajo kri. Delna zapora teh žil povtzoča prsno bolečino (tiščanje v prsih), kar imenujemo angina pektoris. Popolna zapora koronarnih arterij pa vodi v odmrtje dela miokarda (srčne mišice), kar imenujemo miokardni infarkt (srčnomišični infarkt, srčna kap)

Med najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek koronarne bolezni spada poleg visokega krvnega tlaka, povečane vrednosti holesterola, prevelike telesne mase, sladkorne bolezni, kajenja, telesne nedejavnosti in dednosti tudi depresija.

Depresija je neodvisni dejavnik tveganja za nastanek koronarne bolezni in hkrati neodvisni napovedni dejavnik zgodnejše umrljivosti po miokardnem infarktu.

Vedno več je dokazov, da sta depresija in koronarna bolezen (angina pektoris, srčni infarkt) tesno povezani in vplivata druga na drugo. Klinične raziskave so namreč pokazale, da je pri depresivnih bolnikih možnost, da se bodo razvile srčno-žilne bolezni, večja kot pri nedepresivnih bolnikih. Po podatkih naj bi prisotnost depresije povečala tveganje za nastanek koronarne bolezni za okoli 70 %, medtem ko naj bi npr. aktivno kajenje povečalo tveganje za približno 150 %. Tudi pri tistih bolnikih, pri katerih je srčno-žilna bolezen že razvita, je napoved slabša, če se pridruži depresija. Vpliv pa ni le enostranski, saj je tudi prisotnost koronarne bolezni povezana z večjim pojavljanjem depresije. Okoli 15 do 25 % starejših bolnikov s koronarno boleznijo ima pridruženo depresijo.

Kako prepoznate depresijo?

Glavni znaki depresije:

  • vsaj dva tedna trajajoča žalost, pobitost ali občutek praznine,
  • izguba volje, veselja in zanimanja za dejavnosti, ki sovas prej veselile.

Ostali zani depresije:

  • nespečnost ali pretirana zaspanost,
  • prevelik ali premajhen apetiti,
  • utrujenost, pomanjkanje energije,
  • upočasnjenost ali pretiran nemir,
  • tesnoba,
  • razdražljivost, nestrpnost, jeza, agresivnost,
  • motnje koncentracije, pozornosti in spomina,
  • občutki krivde, nesposobnosti in manjvrednosti,
  • različni telesni znaki, kot so prsna bolečina, razbijanje srca, prebavne motnje, znojenje, omotica, težko dihanje, glavobol, bolečine drugod po telesu,
  • misli na samomor ali strah pred smrtjo.

Depresija se pri vsakem bolniku kaže nekoliko drugače. Pri nekom so bolj izraziti eni znaki, pri drugem drugi. Pri bolnikih s koronarno boleznijo so pogosto v ospredju telesni znaki depresije: stiska in boli jih v prsih, krvi tlak jim niha, srce razbija, nimajo moči in energije... To lahko bolnika ali zdravnika zavede in tako vzrok za telesne znake propišeta telesni boleznni in ne depresiji.

Kadar opazite katerega od naštetih znakov depresije, se jih ne sramujte, saj niste sami krivi za bolezen. O svojih težavah se pogovorite s svojci in prijatelji, da vam bodo lahko pomagali. Čimprej obiščite svojega zdravika. Zaupajte mu, kaj vas skrbi, in ga vprašajte, kar vas zanima.

Nastanek depresije pri bolnikih s koronarno boleznijo

Na nastanek depresije poleg prirojenih lastnosti in osebnostnih potez vplivajo tudi stresne življenjske okoliščine, na primer izguba zdravja, bližnje osebe, službe ....

Duševne motnje so pri bolnikih s koronarno boleznijo pogosto povezane s pretirano črnogledim razmišljanjem. Kadar razmišljate, da zaradi bolezni ne boste več kos življenjskim nalogam, da se ne boste pozdravili, da boste verjetno doživeli ponovni srčni infarkt, ste prestrašeni. Zaradi strahu vas stiska v prsih, razbija vam srce, težko dihate, kar si razlagate kot dokaz hude srčne bolezni. Tako se strah samo še krepi. Kadar razmišljate, da ste zaradi bolezni prikrajšani, manj vredni in odveč, ste žalostni, brezvoljni in jezni. 

Prehodne duševne motnje se pojavijo skoraj pri vseh bolnikih prve dni po srčni kapi in ob vrnitvi domov iz varnega bolnišničnega okolja. Če so bolniki šest tednov po srčnem infarktu še vedno depresivni in tesnobni, potrebujejo zdravljenje, sicer lahko ostanejo kronično depresivni.

Stalno razmišljanje o bolezni povečuje tesnobo in potrtost. Na bolezen najlažje pozabite, če se zamotite s prijetnimi dejavnostmi ali s pogovorom o vsakdanjih stvareh. Ne zahtevajte od sebe preveč. Pohvalite se za trud, ki ga vložite v dejavnosti.

Kako depresija vpliva na koronarno bolezen?

Kljub temu da natančni mehanizmi še niso poznani, obstaja več razlag o vplivu depresije na koronarno bolezen:

  • Duševni stres povzroča velika nihanja krvnega tlaka, kar kvari koronarne arterije in povečuje nevarnost razpada plakov (žilnih oblog) in nastanka strdka.
  • Med duševnim stresom se povečata srčni utrip in krvni tlak, kar poveča porabo kisika v srčni mišici. Zaradi zoženja okvarjenih koronarnih arterij je dotok krvi v srce zmanjšan, kar vodi v zmanjšano preskrbo srčne mišice s kisikom.
  • Duševni stres vpliva na presnovo sladkorja in maščob, zato se poveča vsebnost sladkorja in maščob v krvi, kar kvari žile.
  • Med duševnim stresom se poveča zgoščevanje in strjevanje krvi, s tem pa se poveča nevarnost, da bodo strdki zamašili koronarne arterije.
  • Depresivni bolniki so telesno manj dejavni, več kadijo, neredno jemljejo zdravila.

Zdravljenje depresije pri bolnikih s koronarno boleznijo

Zdravljenje depresije z zdravili – antidepresivi

Primerni so antidepresivi, ki so varni za srce in jih lahko kombiniramo z zdravili, ki jih običajno jemljejo bolniki s koronarno boleznijo. Taki so na primer selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina, kot je sertralin

Raziskave kažejo, da je sertralin varno in učinkovito zdravilo za zdravljenje depresije pri bolnikih s srčnim infarktom in nestabilno angino pektoris. Neželeni učinki zdravila so blagi, nenevarni in minejo v prvih dveh tednih zdravljenja.

Pomembno je vedeti!

  • Terapevtski učinki antidepresivov ne nastopijo takoj, ampak je zdravila treba jemati nekaj tednov.
  • Zdravljenje depresije je dolgotrajno (šest do dvanajst mesecev). Če ni popolne ozdravitve ali če se depresija ponavlja, je potrebno tajno zdravljenje.
  • Antidepresivi ne povzročajo odvisnosti.
  • Antidepresiv vam lahko predpišeta tudi osebni zdravnik ali nternist, ne le psihiater. Če hkrati občutite tesnobo in ne morete spati, vam bo zdravnik a prvih tednih zdravljenja poleg antidepresiva predpisal še anksiolitik.

Poleg zdravljenja z zdravili je koristna tudi psihoterapija, na primer kognitivno vedenjska terapija.

Kako si lahko bolniki pomagate sami?

Ne sramujte se depresije

Niste krivi za bolezen. Tudi močni, uspešni, pogumni ljudje zbolijo za depresijo. Ne skrivajte se pred ljudmi, ne zapirajte se v sobo. Čeprav skušate svoje težave skriti, svojci in prijatelji opazijo, da je z vami nekaj narobe in jih skrbi za vas. Pogovorite se z njimi, da vam bodo lahko pomagali.

Zaupajte svojemu zdravniku

Povejte mu, kaj razmišljate o svoji bolezni, kako se počutite, kaj vas skrbi. Vprašajte, kar vas zanima. Po pogovoru z vami vam bo zdravnik predpisal zdravilo, dal natančna navodila za jemanje in spremljal potek zdravljenja.

Zdravljenje začnite čimprej

Ne odlašajte z zdravljenjem. Zdravljenje bo bolj učinkovito, če boste z njim začeli zgodaj. Ne bojte se antidepresivov, ki vam jih bo predpisal zdravnik. Od njih ne boste postali odvisni. Čeprav so neželeni učinki zdravil včasih moteči, običajno niso nevarni.

Mislite pozitivno

Stalno razglabljanje o bolezni povečuje tesnobo in potrtost. Na bolezen najlažje pozabite, če se zamotite s prijetnimi dejavnostmi ali s pogovorom o običajnih stvareh. Ne zahtevajte od sebe preveč. Pohvalite se za trud, ki ga vložite v dejavnosti. Koristne so različne sprostitvene tehnike.

Bodite telesno dejavni

Za telesno in psihično  zdravje je pomembna redna telesna dejavnost. Začnite z majhnimi obremenitvami, na primer s kratkimi vsakodnevnimi sprehodi. Obremenitve postopno povečujte do stopnje, ki vam jo bo priporočil zdravnik. Sprva vas lahko spremljajo svojci ali prijatelji. Ko si boste spet pridobili kondicijo in zaupanje v svoje sposobnosti, boste zmogli sami.

Vključite se v klub bolnikov s koronarno boleznijo. Lahko se boste sproti pogovorili o svojih težavah. Z redno telesno vadbo pod strokovnim vodstvom in s strokovnimi predavanji vam bodo pomagali, da boste vztrajali v zdravem načinu življenja.

Informacije dobite na Zvezi koronarnih društev in klubov Slovenije, telefon 041 602 216

Knjižica Depresija in koronarna bolezen je izšla v Krkini zbirki V skrbi za vaše zdravje,  Dragica Resman, dr. med., Psihiatrična bolnišnica Begunje, Begunje 55, Begunje na Gorenjskem