eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2004 »

Depresija

E-mesečnik, 24. številka, februar 2004

Spoštovani!

Depresija sodi med najpogostejše duševne motnje, saj tekom življenja kar ena izmed šestih oseb trpi zaradi depresije. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je na svetu več kot 100 milijonov ljudi z depresijo. To število pa naj bi v prihodnosti še naraščalo. Kljub temu, da lahko danes depresijo učinkovito zdravimo, ostaja ta bolezen neprepoznavna ali neustrezno zdravljena pri več kot 75 % bolnikov.

Tema meseca: Depresija

Depresija ni le prehodno slabo razpoloženje ali žalost. Je bolezen, ki prizadene celotnega človeka. Čeprav je večina depresivnih bolnikov prepričana, da so sami krivi za depresijo ali da je znak njihove šibkosti, to nikakor ni res. Depresija je bolezen, prav tako kot sladkorna bolezen ali visok krvni tlak. Nastane zaradi biokemičnega neravnovesja v možganih in zdravila imajo pomembno vlogo pri ponovnem vzpostavljanju tega ravnovesja. Brez zdravljenja bi depresija trajala več mesecev ali celo let.

Kdo lahko zboli za depresijo?

Za depresijo lahko zboli vsakdo ne glede na spol, starost, etično pripadnost in izobrazbo. Tekom življenja kar ena od šestih oseb zboli za depresijo. Ženske zbolijo za depresijo dvakrat pogosteje kot moški.

Kdaj se lahko pojavi depresija?

Najpogostejši začetek depresije je v poznih dvajsetih letih življenja. Ženske so za nastanek depresije najobčutljivejše v obdobju med 30. in 40. letom, moški pa med 18. in 29. letom starosti. Depresija se pogosto pojavlja tudi pri starejših: 5 do 10 % ljudi, starejših od 65 let, je depresivnih. Depresija se lahko pojavi tudi pri otrocih in mladostnikih.

Kako prepoznate depresijo?

Depresija se pri vsakem bolniku kaže nekoliko drugače. Pri nekom so bolj izraziti eni znaki, pri drugem drugi. Znaki se lahko tekom bolezni celo pri istem človeku pogosto spreminjajo. Pri mnogih bolnikih so v ospredju predvsem telesne težave. To lahko bolnika ali zdravnika zavede in tako vzrok za telesne težave pripišeta telesni bolezni in ne depresiji.

Glavni znaki depresije:

  • vsaj dva tedna trajajoča žalost, pobitost ali občutek praznine,
    izguba volje, veselja in zanimanja za dejavnosti, ki so vas prej veselile.

Ostali znaki depresije:

  • nespečnost ali pretirana zaspanost,
  • prevelik ali premajhen apetit,
  • utrujenost, pomanjkanje energije,
  • upočasnjenost ali pretiran nemir,
  • tesnoba,
  • razdražljivost, nestrpnost, jeza, agresivnost,
  • motnje koncentracije, pozornosti in spomina,
  • občutki krivde, nesposobnosti in manjvrednosti,
  • različni telesni znaki, kot so: prsna bolečina, razbijanje srca, prebavne motnje, znojenje, omotica, težko dihanje, glavobol, bolečine drugod po telesu,
  • misli na samomor ali strah pred smrtjo.

Prav tako se lahko posamezni depresivni znaki različno kažejo na zunaj v različnih starostnih obdobjih. Na primer: pri mladostnikih poteka depresija lahko predvsem z umikom iz družbe in z zlorabo alkohola in drog. To lahko povsem prikriva druge, značilnejše znake depresije. Mladostniki se pogosto pritožujejo, da jih nihče ne razume, so brez obstanka, popuščajo v šoli, bežijo od doma, so agresivni. Namesto depresivnega razpoloženja se pogosteje kaže razdražljivost, pretirano reagiranje na nepomembne dražljaje iz okolja. Taka razdražljivost je pogosta tudi pri depresivnih moških, ki težko priznajo, da so žalostni ali brezvoljni. Pri njih se pogosto pojavita agresija proti drugim in zloraba alkohola. Tudi nekateri nevarni športi ali kake druge nevarne dejavnosti so lahko odraz agresivnosti, ki je v tem primeru obrnjena proti sebi. Pri starejših depresijo pogosto zamenjamo s starostnimi spremembami, demenco oziroma senilnostjo.Vendar pa je velika razlika med pešanjem spomina pri depresiji ali zaradi starosti.

Ali lahko depresija vodi v samomor?

Pri depresivnih bolnikih so samomori, samomorilni poskusi in samomorilne misli zelo pogosti. Kar 60 do 80 % vseh samomorov naredijo depresivni ljudje. Vsako leto je zaradi samomora približno 700 Slovencev manj. In kar 70 % (približno 500) od teh je bilo depresivnih. Pri večini izmed njih bi z načini zdravljenja, ki jih trenutno poznamo, depresijo lahko učinkovito zdravili in samomor preprečili.

Zakaj se pojavi depresija?

Kot smo omenili že v uvodu, naj bi bile za nastanek depresije odgovorne kemične spremembe v možganih. Popolnoma te spremembe še niso pojasnjene, znano pa je, da gre za pomanjkanje določenih nevrotransmiterjev, ki omogočajo komunikacijo med živčnimi celicami v možganih. Zakaj pride do teh sprememb in zakaj se te spremembe pri nekom pojavijo, pri drugem pa ne, še ni znano. Poznani pa so že nekateri dejavniki, ki vplivajo na nastanek depresije:

  • dednost (depresija v družini povečuje tveganje za nastanek depresije pri potomcih),
  • stresne življenjske okoliščine (izguba bližnje osebe, službe, ločitev …),
  • neželeni učinki nekaterih zdravil (npr. kontracepcijske tablete, blokatorji beta, cimetidin …).

Še vedno pa se depresija najpogosteje pojavi brez kakršnegakoli vzroka oz. sprožilnega dejavnika.

Ali lahko depresijo sprožijo druge bolezni?

Da. Bolezni, ki lahko sprožijo depresijo, so:

  • okužbe (aids, gripa, tuberkuloza),
  • bolezni ščitnice,
  • bolezni veznega tkiva (revmatoidni artritis),
  • nevrološke motnje (možganska kap, možganski tumorji, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen),
  • prehranske motnje (pomanjkanje vitamina B6 in B12),
  • rakava obolenja.

Nekatere od teh bolezni lahko sprožijo depresijo neposredno (na primer: nenormalno delovanje ščitnice lahko povzroči hormonske spremembe, te pa povzročijo depresijo). Druge bolezni lahko sprožijo depresijo posredno (na primer: revmatoidni artritis povzroča bolečino in omeji gibljivost, čemur lahko sledi depresija).

Dokazano je tudi, da je depresija tesno povezana s koronarno boleznijo in da bolezni vplivata druga na drugo. Več o tem si lahko preberete na spletnih straneh eZdravje.com.

Kako poteka depresija?

Depresija je kronična ali ponavljajoča se bolezen. Večinoma poteka v obliki depresivnih epizod. To pomeni, da ima večina depresivnih bolnikov v svojem življenju obdobja depresije, ki se izmenjujejo z obdobji brez duševnih težav. Obdobja depresije lahko trajajo različno dolgo. Kako pogosto se bodo depresivna obdobja pojavljala in koliko jih bo doživel posameznik, je različno od posameznika do posameznika. Nekdo ima lahko v življenju le eno epizodo depresije, pri drugem pa si lahko epizode sledijo druga za drugo tudi brez vmesnih obdobij normalnega življenja.

Kako zdravimo depresijo?

Napačno je prepričanje, da je depresija posledica človekove šibkosti in da bi jo z močno željo ter voljo lahko premagali. Depresivni ne morejo prisiliti sami sebe, da bi se počutili bolje. Najpomembneje je depresijo prepoznati kot bolezen in depresivnega spodbuditi, da si poišče pomoč pri zdravniku. Z zdravili proti depresiji (antidepresivi) lahko bolezen zelo uspešno in enostavno zdravimo. Antidepresivi so varna zdravila, ki jih bolniki izredno dobro prenašajo in ne povzročajo odvisnosti. Pomembno je vedeti, da antidepresivi ne delujejo tako hitro kot zdravila proti glavobolu, zato jih je treba jemati nekaj tednov (vsaj 2–4 tedne) preden nastopi izboljšanje. Za popolno izboljšanje depresije je običajno treba jemati zdravila 10 do 12 tednov. Prezgodnja prekinitev zdravljenja pogosto vodi v ponovno poslabšanje depresije ali v kasnejše ponovitve bolezni. Zato je treba zdravljenje, kljub popolnemu izboljšanju, nadaljevati vsaj še naslednjih 4 do 9 mesecev. Pri nekaterih bolnikih, ki so v preteklosti imeli že več depresivnih epizod, pa je potrebno doživljenjsko zdravljenje.
Poleg zdravil je koristna tudi psihoterapija. Običajno se ta terapija uporablja v kombinaciji z zdravili.
Pri hudih oblikah depresije, ki so povezane z bolnikovim hudim trpljenjem ali samomorilno nevarnostjo, se uporablja elektrokonvulzivno zdravljenje.

Kako si lahko pomagamo sami?

Sami si lahko pomagamo na različne načine. Predvsem je pomembno, da se z boleznijo seznanimo in se je ne sramujemo. Težave zaupajmo svojemu zdravniku. Redno in po zdravnikovih navodilih jemljimo zdravila. Ostanimo telesno aktivni, skrbimo za redno prehrano in poskušajmo biti v družbi, čeprav bi nam mogoče bolj ustrezala samota. Ne pijmo alkohola. Ne sprejemajmo pomembnih odločitev, dokler se ne bomo počutili bolje.

Če menite, da vi ali kdo od vaših svojcev ali prijateljev trpi zaradi depresije, ne odlašajte z obiskom pri zdravniku. S pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem lahko sebi, svojim svojcem in prijateljem olajšate trpljenje in izboljšate kakovost življenja.

Nagrajenci

Praktične nagrade prejmejo:

  • Jure Markič, Milje 38 , 4212 Visoko
  • Jasmina Čehič, Šolska ul. , 6320 Portorož
  • Teja Drolc, Glinškova ploščad 7, 1000 Ljubljana