Rekreativni smučarji se veliko ukvarjamo z izbiro prave opreme, smučišča in smučarskih kart. Zavedati pa se moramo, da je izrednega pomena za varno smuko tudi ustrezna telesna in umska priprava.

Smučanje je v zadnjem desetletju doživelo velik razvoj. S smučmi, ki imajo poudarjen stranski lok (karving), se je spremenila tehnika smučanja. Pri zavojih dopušča večje hitrosti, s tem pa se povečajo sile in vibracije na sklepe. Za uspešno preventivo sta zato izjemno pomembna dobra telesna pripravljenost in ogrevanje pred prvo vožnjo.

Z razvojem smučarske opreme, hitrejše tehnike smučanja in vse bolj urejene snežne podlage so se spremenile tudi poškodbe. Največkrat pride do poškodb kolena, še posebej vezi. Poškodb gležnjev in zlomov goleni, ki so smučarje pestile v preteklosti, je veliko manj. V zgornjem delu telesa je največja nevarnost, da si poškodujemo ramo, zapestje ali palec. Te poškodbe so pogostejše pri deskarjih na snegu. Da bomo zmanjšali možnosti za poškodbe glave, ki so lahko tudi usodne, ne smemo pozabiti na uporabo smučarskih čelad.

Kako najbolje preprečimo pojav poškodbe?

• Izberemo opremo, ki je primerna za naše smučarsko znanje.
• Uporabljamo čelado in ščitnik za hrbtenico.
• Poskrbimo za dobro telesno pripravo, pred prvo vožnjo pa se ogrejemo.
• Pred smučanjem poskrbimo za dobro prehrano. Primerna je energetsko bogata hrana, ki vsebuje dovolj mineralov, še posebej magnezija. Dovolj moramo piti.
• Pri vožnji smo previdni in upoštevamo svoje sposobnosti.
• Upoštevamo pravila na smučišču (pravila FIS).
• Po smučanju se raztegnemo in ohladimo.

Poškodbe kolena

Poškodbe vezi so najpogostejše poškodbe kolena. Pojavijo se zaradi zasuka v kolenu in velikokrat niso povezane s padcem. Spremljajo jih bolečina, oteklina in zmanjšana gibljivost. Te poškodbe zdravimo s počitkom, hlajenjem in uporabo protivnetnih zdravil, kot so nesteroidni antirevmatiki. Če pride do resnejših poškodb, na primer do pretrganja vezi ali izpaha sklepa, je nujen obisk pri zdravniku. V tem primeru je zdravljenje dolgotrajnejše, pogosto je potrebna imobilizacija sklepa, pozneje pa fizioterapija.

Poškodbe glave

Poškodbe glave so najnevarnejše, saj lahko ogrožajo življenje. Največkrat nastanejo pri padcih ali trkih smučarja s stoječim objektom (ograja, drevo, drug smučar). Med poškodbe glave štejemo pretres možganov, zlome lobanje in znotrajlobanjske krvavitve. Priporočljivo je, da se o vseh udarcih v glavo posvetujete s svojim zdravnikom. Posledica blažjih udarcev je največkrat glavobol, če pride do pretresa možganov, pa se poleg glavobola lahko pojavijo tudi izguba zavesti ali spomina, slabost in zmedenost. Proti glavobolu pomagajo protibolečinska zdravila brez recepta, na primer Daleron in Nalgesin S.

Poškodbe rame

Poškodbe rame največkrat nastanejo ob padcih na iztegnjeno roko, še posebej pri skokih. Najpogosteje gre za poškodbe mišic rotatorne manšete. Bolečina se poveča, če roko dvignemo, zmanjša se tudi gibljivost ramenskega sklepa. Poškodbo zdravimo z nesteroidnimi antirevmatiki, hlajenjem in počitkom. Pri hujših poškodbah, na primer pri ramenskem izpahu ali zlomu ključnice, je potreben obisk pri zdravniku, rehabilitacija in zdravljenje pa sta dolgotrajnejša.

Kako si lahko ob poškodbah pomagamo sami?

Večino blažjih poškodb okončin spremlja bolečina, ki je posledica vnetja poškodovanih mišic ali vezi. V lekarnah so brez recepta na voljo nesteroidni antirevmatiki, ki lajšajo bolečino, delujejo pa tudi protivnetno. Tega učinka zdravila s paracetamolom nimajo.

Učinkovita rešitev je Nalgesin S, ki vsebuje naproksen. Deluje izredno hitro (že v 15 minutah*) in med vsemi protibolečinskimi zdravili, ki so dostopna brez recepta, najdlje, do 12 ur. Običajni odmerek pri odraslih in mladostnikih, starejših od 12 let, je 1 tableta. Dokler trajajo bolečine, ga lahko jemljemo na 8 do 12 ur, največ 3 tablete na dan.

*Sevelius H et al. Bioavailability of Naproxen Sodium and Its Relationship to Clinical Analgesic Effects. Br J Clin Pharmacol 1980; 10: 259–63.