Navzkrižne alergije

Včasih se zgodi, da nekdo, ki je na neko snov alergičen, doživi enak odziv tudi ob stiku s kakšno drugo, sorodno snovjo. Če je nekdo alergičen na kravje mleko in pokaže enak odziv tudi takrat, ko je govedino, govorimo o navzkrižni alergiji. Na določene alergene, ki so med seboj sorodni, se telo odzove podobno.

Zanimivo je, da so alergeni breze, jelše, leske, bukve in hrasta skoraj enaki in povzročajo navzkrižni odziv. Vzrok je v dejstvu, da obstaja med pelodi breze in jelše ter koščičastim sadjem, češnjami, marelicami, breskvami in jabolki in lešniki tako imenovano botanično sorodstvo (vsebujejo podobne beljakovine), zato povzročajo navzkrižne alergije.

Če je oseba preobčutljiva za neki alergen, se lahko ob stiku z drugim alergenom sproži alergijska reakcija. Pri pelodno-prehranski navzkrižni alergiji pride po zaužitju hrane do srbenja, oteklih ustnic, jezika in žrela, hripavosti. Lahko pride tudi do krčev v trebuhu, bruhanja, koprivnice, splošne slabosti, driske, nahoda, solzenja. Še hujši splošni znaki so lahko dušenje, težave pri požiranju, tudi znižanje krvnega tlaka in nezavest (anafilaksa).

Nekaj najpogostejših navzkrižnih alergij povzročajo:

• breza: jabolka, koščičasto sadje, kivi, lešniki, arašidi, zeli in začimbe (janež, curry, paprika, poper)
• pršica: morski sadeži
• trave: žita, paradižnik, soja, grah
• lateks (v izdelkih iz prave gume): banana, avokado