eZdravje
Domov Novice Forumi e-Mesečnik Pogosta vprašanja Slovarčki Vprašalnik e-Pošta
Niste prijavljeni, prijavite se.6. januar 2009, 03:36

Orodja
Preiskovanje
Podrobneje
Slovar
Tiskanju prijazno
Pošljite stran prijatelju/ci
Dodajte med priljubljene

 

Alergijski testi

Z alergološkim testom dokažemo, da nekatere bolezenske znake, kot so npr. smrkanje, kihanje, izpuščaji na koži in prebavne težave, povzroča alergija. Rezultati testa pokažejo, na katero snov smo alergični. Pomembno je, da nekaj dni pred samim testom nehamo jemati zdavila za zdravljenje alergijskih bolezni, ker lahko popačijo rezultat testa, posledica pa je seveda nepravilno zdravljenje.

Kožni testi

S kožnimi testi preizkušajo alergije na:

  • hišno pršico,
  • živalske antigene (konja, mačke, psa, morskega prašička) in perje,
  • pelode (breze, jelše, jesena, trpotca, pasje trave),
  • trose plesni,
  • hrano.

Za kožne teste ni starostne omejitve.

Vbodni testi

Pri kožnih testih z vbodom vnesejo v kožo majhne količine različnih, že pripravljenih alergenov. Na notranjo stran podlahtnic nanesejo kapljice alergenov in skozi kapljice z drobno iglico vbodejo v kožo. Po 15 do 20 minutah zdravnik pregleda reakcije. Pri pozitivnih reakcijah nastane mehurček (urtika), okrog katerega se pojavi rdečina, ki ponavadi srbi.

Testi z obliži

Pri kontaktnem ekcemu oziroma kontaktnem dermatitisu alergen navadno nanašajo na kožo na hrbtu in jo prekrijejo s krpicami, ki jih kasneje odstranijo. Zdravnik pregleda reakcije po 48 in nato še po 72 urah.

Krvne preiskave

S krvno preiskavo se določi različne dejavnike, ki kažejo na alergije. To so najpogosteje imunoglobulini E (IgE), ki so udeleženi v alergijskih rekcijah.
Specifični IgE nastanejo kot protitelesa za določene alergene. Njihovo prisotnost se ugotavlja takrat, kadar kožnih testov ni mogoče narediti ali kadar je treba potrditi vzrok alergije.

Provokacijski testi

Provokacijski testi so nujni, kadar drugi testi ne dajo nedvoumnega odgovora o vzroku alergije. Postopek je zapleten in lahko tudi nevaren, zato jih delajo le v bolnišnicah.
Simptome alergijske reakcije sprožjo s postopnim vnašanjem (npr. z zaužitjem ali vdihavanjem) vedno večje količine alergena v telo.
Ni pa nujno, da alergen, ki povzroči pozitivno kožno reakcijo, sproži tudi alergijsko reakcijo (v tem primeru gre za atopijo in ne za alergijo).

 
Rastlinski alergeni

  • zelišča in trajnice (kislica, pelin, kopriva, hmelj, rman, trpotec, detelja, resje, regrat, marjetica)
  • trave in žita (ječmen, pahovka, oves, pasja trava, rž, pšenica)
  • drevesa in grmovnice (breza, javor, akacija, tisa, hrast, leska, španski bezeg, lipa, topol, platana, brest, brin, oreh, vrba, cipresa)
  •  

    Pomembno!
    Vse podatke na naših spletnih straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.

    Skrbnik strani je Krka, d. d., Novo mestona vrh stranipravne informacijezaščita zasebnosti
    Krka, d. d., Novo mesto se zavezuje, da bo varovala vse osebne podatke v skladu z
    Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004) in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
    © 2009 — produkcija ENA — spletne rešitve (T)media