eZdravje
Domov Novice Forumi e-Mesečnik Pogosta vprašanja Slovarčki Vprašalnik e-Pošta
Niste prijavljeni, prijavite se.6. januar 2009, 10:47

Orodja
Preiskovanje
Podrobneje
Slovar
Tiskanju prijazno
Pošljite stran prijatelju/ci
Dodajte med priljubljene

 

Kašelj in kako ga zdravimo

Kaj je kašelj?
Kašelj je vsem dobro znan, toda zapleten obrambni refleks telesa, ki očisti dihalne poti. Nastane zaradi draženja sluznice dihal. Dražljaj se po posebnih živčnih poteh prenaša do središča za kašelj v možganih. Od tod pride ukaz za močno in nehoteno skrčenje mišičja, ki sproži izdih. Kašelj tako omogoči hitro odstranitev tujkov, sluzi in gnoja iz dihalnih poti. Spremlja tudi številne bolezni, npr. bronhitis, pljučnico, pljučni edem, tuberkulozo.

Poznamo dve obliki kašlja.
Poznamo produktivno in neproduktivno obliko kašlja.
Pri produktivnem kašlju nastaja v dihalnih poteh preveč bronhialne sluzi, ki jo poleg vode (95 do 98 %) sestavljajo predvsem glikoproteini in mukoproteini. Zaradi motenega ravnotežja med proizvodnjo, prenašanjem in izkašljevanjem sluzi se nakopičijo debele plasti sluzi, ki ovirajo zračenje pljuč. Produktivni kašelj se pojavi v obliki napada po globokem vdihu, ki potisne sluz navzgor. Cilj zdravljenja produktivnega kašlja je utekočinjenje goste sluzi, ki postane manj lepljiva in jo je lažje izkašljati. Zdravila, ki pomagajo utekočiniti in zmehčati sluz in tako olajšajo izkašljevanje, se imenujejo ekspektoransi.
Neproduktivnega ali suhega kašlja ne spremlja nastajanje sluzi. Pojavi se v več zaporednih kratkih sunkih brez izkašljane sluzi. Pogost kašelj brez sluzi bolnika izčrpava in moti njegov počitek, zlasti ponoči je zelo dražeč. Spodbujanje izkašljevanja ne koristi, zato uporabljamo zdravila za pomirjanje in odpravljanje kašlja, ki delujejo na središče za kašelj v podaljšani hrbtenjači. Imenujemo jih antitusiki. Antitusiki so lahko opiatni ali sintetični, oboji učinkovito odpravljajo suh, neproduktiven kašelj. Žal pa imajo opiatni antitusiki veliko stranskih učinkov. Lahko povzročajo odvisnost, zaspanost, dihalne motnje (plitvo dihanje), zaprtost in suhe sluznice.

Kdaj je potreben posvet z zdravnikom?
Posvet z zdravnikom je potreben, kadar traja kašelj več kot teden dni, kadar je kašelj hud in ga spremljajo bolečine v prsih, zelenkast izmeček (sputum), kri v izmečku ali težave z dihanjem.

Za preprečevanje kašlja svetujemo Zapuščate te spletne strani

 

Ali ste vedeli
  • Vsak četrti bolnik obišče splošnega zdravnika zaradi težav z dihali.
  • Kronični bronhitis prizadene 10 do 25 odstotkov odraslega prebivalstva.
  • Pogostejši je pri moških in starejših od 40 let.
  • O kroničnem bronhitisu (kroničnem vnetju sapnic) govorimo takrat, kadar bolnik kašlja in izkašljuje vsaj tri mesece letno, dve leti ali več let zapored.
  • Najpomembnejši dejavnik, ki sproži nastanek kroničnega bronhitisa, je kajenje.
  • Ločimo stalno zdravljenje in zdravljenje akutnih poslabšanj bolezni.
  • Opustitev kajenja je najpomembnejši ukrep, ki upočasni napredovanje bolezni.
  •  

    Pomembno!
    Vse podatke na naših spletnih straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.

    Skrbnik strani je Krka, d. d., Novo mestona vrh stranipravne informacijezaščita zasebnosti
    Krka, d. d., Novo mesto se zavezuje, da bo varovala vse osebne podatke v skladu z
    Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004) in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
    © 2009 — produkcija ENA — spletne rešitve (T)media