Dojenje

Dojenje je najbolj naraven in najbolj idealen način hranjenja dojenčka. Izključno dojenje v prvih 6 mesecih življenja zadovolji vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Nekateri dojenčki potrebujejo uvajanje mešane prehrane že med 4. in 6. mesecem (priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in ESPGHAN, Lanigan JA s sod., Eur. J. Clin. Nutr., 2001). Najnovejša evropska priporočila za prehrano dojenčkov priporočajo, naj se uvajanje mešane prehrane ne začne pred 17. tednom in ne po 26. tednu, kar pomeni, naj vsi dojenčki začnejo jesti mešano hrano do dopolnjenega 26. tedna (Agostoni s sod. , Complementary feeding: a commentary by the ESPGHAN Committee on Nutrition. J Pediatr Gastroenterol Nutr., Jan. 2008).

• Dojenje priporočamo vsaj do dopolnjenega 1. leta starosti, potem pa dokler želita doječa mati in otrok.
• Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni, ker ni dovolj znanstveno utemeljenih dokazov.
• Pediatri svetujejo, da se začne dojenim dojenčkom v prvih dveh mesecih za preprečevanje rahitisa dajati vitamin D (200 ME), po potrebi pa tudi fluor (0,25 mg) za preprečevanje kariesa. Nedonošenčki in zahirančki ter dojenčki s hematološkimi motnjami ali dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu do 6. meseca potrebujejo dodatke železa.

Številne raziskave dokazujejo, da dojenje ne koristi le dojenčkom in otrokom, ampak tudi doječim materam, družinam in širši družbi. Posebno pomembno je za rizične dojenčke.

Prednosti za dojene dojenčke in otroke

• Vsebnost hranil v materinem mleku se v obdobju dojenja natančno prilagaja potrebam dojenčka (ločimo kolostrum, prehodno in zrelo mleko).
• Sestava se spreminja tudi med hranjenjem (na začetku je mleko bolj tekoče in vodeno, da se dojenček najprej odžeja, proti koncu pa vsebuje več maščob in energije, da poteši lakoto).
• Hranila iz materinega mleka se izredno dobro absorbirajo.
• Materino mleko je izredno dobro prebavljivo in vsebuje tudi prebavne encime.
• Beljakovine v materinem mleku varujejo pred alergijami, zato naj bi bili dojenčki, pri katerih obstaja tveganje za alergije, vsaj 6 mesecev izključno dojeni.
• Vsebuje različne zaščitne snovi (imunoglobuline, lizozim in laktoferin), ki dojenčka varujejo pred okužbami.
• Dojenje zmanjša incidenco in stopnjo teže bolezni pri številnih infekcijskih boleznih: bakterijskem meningitisu, bakteriemiji (prisotnost bakterij v krvi), sepsi pri dojenčkih, driski, okužbah dihal, nekrotizantnem enterokolitisu (vnetje črevesa, ki povzroči, da del črevesne stene odmre) , vnetju srednjega ušesa, okužbah sečil, sepsi pri nedonošenčkih.
• Manjša je postneonatalna smrtnost.
• Manj je nenadnih smrti v prvem letu življenja.
• Manj pogosto se pojavljata od inzulina odvisna sladkorna bolezen tipa 1 in tipa 2.
• Manj pogosto se pojavljajo limfom, levkemija, Hodgkinova bolezen in astma.
• V študijah se je pokazalo, da je pri dojenih otrocih kognitivni razvoj boljši kot pri zalivančkih.
• Sesanje na prsih krepi razvoj čeljusti.
• Dojenje ima tudi praktične prednosti: vedno je na voljo ob pravem času, v pravi obliki, je higiensko neoporečno in ima vedno pravo temperaturo.

• Dojenje dolgoročno vpliva na zdravje, zmanjša pojavljanje čezmerne telesne teže, debelosti in hiperholesterolemije v otroštvu.

Koristi za doječo mater

• Dojenje takoj po rojstvu zmanjša poporodno krvavenje in zaradi večjih koncentracij hormona oksitocina pomaga pri krčenju maternice.
• Zaradi laktacijske amenoreje (izostanka menstruacije) so doječe matere redkeje slabokrvne.

• Dojenje dokazano zmanjša tveganje za raka dojke in jajčnikov, verjetno pa tudi zmanjša tveganje za osteoporozo v pomenopavznem obdobju.
• Pripomore k zgodnejši vzpostavitvi telesne teže, kakršna je bila pred nosečnostjo.

• Spodbuja pristen stik med materjo in dojenčkom.

Koristi dojenja za družbo

Poleg ugodnih učinkov na zdravje dojenih dojenčkov in otrok je zelo pomemben tudi ekonomski vidik za družino in celotno družbo:

• prihranek zaradi manjše obolevnosti dojenih otrok (manj ambulantnih pregledov, nižja stopnja hospitalizacije, krajše hospitalizacije, prihranek pri zdravljenju),
• več časa za druge družinske člane zaradi boljšega zdravja dojenega dojenčka,
• mati in oče privarčujeta čas in denar*, potreben za nakup in pripravo mlečne mešanice,
• manj je odpadkov, npr. stekleničk in embalaže adaptiranih mlečnih formul,
• zmanjšajo se energijske potrebe za proizvodnjo adaptiranih mlečnih formul, kar je prispevek k manjšemu segrevanju planeta.

* Privarčevani denar naj se porabi za bolj zdravo in kakovostno prehrano doječe matere.