Zgaga in refluksna bolezen požiralnika

Zgaga je pekoč občutek ali nelagodje v predelu za prsnico, ki se širi od žličke proti grlu. Danes naj bi imel težave z zgago vsak deseti človek, enkrat na leto pa se z njimi sreča več kot polovica ljudi. Težave so pogostejše pri moških kot pri ženskah. Med nosečnostjo je zgaga zelo pogosta, a prehodna težava. Pogosto ponavljanje zgage ponavadi kaže na razvoj refluksne bolezni požiralnika oziroma gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB).

Zgago lahko spremljajo še: kisel ali grenek okus, zadah, vračanje hrane v usta, bruhanje, pekoč jezik in razjede v ustih.
Refluksna bolezen požiralnika spada med pogostejše zdravstvene tegobe sodobnega časa, število na novo odkritih bolnikov pa hitro narašča. Zanjo je značilno vračanje želodčne ali dvanajstnikove vsebine v požiralnik. Številne raziskave kažejo, da je bolnikov s to boleznijo vedno več, medtem ko število obolelih z ulkusno boleznijo upada.

Refluksna bolezen požiralnika je kronična bolezen, zaradi katere bolniki prihajajo k zdravniku tudi večkrat na leto, težavnostna stopnja bolezni pa se večinoma ne spremeni. Razvijejo se vnetne spremembe sluznice požiralnika, ki so različnih stopenj. Zaradi dolgotrajnega refluksa in dražečega učinka na požiralnik lahko pride do spremembe epitelija v spodnjem delu požiralnika. Tako spremembo imenujemo Barrettov požiralnik. Spremembe odkrijemo vsaj pri 10 % bolnikov s hudim refluksnim ezofagitisom, ti bolniki pa imajo tudi hujše težave. Zgodnje odkrivanje Barrettovega požiralnika je pomembno tudi zaradi možnosti nastanka raka, ki se lahko pojavi kot posledica teh sprememb.

Vzroki zgage

• nenormalna motorika požiralnika
• vračanje želodčne vsebine v požiralnik
• neposredno draženje požiralnika

Težave lahko poslašajo nekatera živila in pijače (npr. paradižnik, čebula, česen, por, sokovi iz južnega sadja, pijače s kofeinom in gazirane pijače, pepermint, čokalada in žvečilni gumi).

Ali ste vedeli?

• Glavni vzrok vračanja hrane v požiralnik je oslabljeno delovanje spodnje požiralnikove ožine, katerega gladkomišični zažemek med potovanjem hrane ne deluje pravilno.
• Hrana se normalno vrača v požiralnik največ pet minut po obroku. To je običajni ali fiziološki refluks.
• Vloga okužbe z bakterijo Helicobacter pylori pri refluksni bolezni požiralnika še ni jasna. Nekateri raziskovalci so dokazali, da uspešno zdravljenje okužbe pri bolnikih z ulkusno boleznijo povzroči poslabšanje simptomov refluksne bolezni.
• Hripavost, kronični kašelj in astmi podobne težave ter okvarjeno zobovje so lahko posledica kroničnega vračanja hrane v ustno votlino.
• Skozi odprtino v trebušni preponi lahko del želodca zdrkne iz trebušne votline v prsni koš. Pojav se imenuje požiralnikova kila ali hiatalna hernija. Stanje ni nujno povezano z refluksom, saj je lahko požiralnikov zažemek nespremenjen, le da se nahaja v prsnem košu.

Kako si lahko pomagate sami?

• Spremenite prehranjevalne navade! Jejte manj mastno in začinjeno hrano, izogibajte pa se tudi živil, ki napenjajo (npr. stročnice, zelje).
• Opustite kajenje, pitje kave in alkoholnih pijač.
• Skrbite za primerno telesno težo.
• Pripravite si manjše obroke, zadnjega pojejte vsaj 3 do 4 ure pred spanjem.
• Če imate težave pred spanjem, si privzdignite vzglavje, tako da bo glava višje od trupa.
• Nosite udobna, ne pretesna oblačila in ne zategujte pasov, da bi poudarili vitkost.
• Ne sklanjajte se, če ni potrebno, in ne dvigujte težkih bremen.
• Težave si lahko olajšate z antacidi in z majhnimi odmerki zaviralcev histaminskih receptorjev H2.

Nujno obiščite zdravnika

• če so težave pogoste in jih kljub spremenjenemu načinu življenja in samozdravljenju z antacidi ne odpravite

Kaj naredi zdravnik?

Zdravnik lahko po pogovoru in pregledu bolnika z veliko verjetnostjo ugotovi gastroezofagealno refluksno bolezen. Glede na trajanje in resnost težav se odloči, ali bo bolnika poslal na ustrezne preiskave ali pa ga bo začel zdraviti brez predhodnih preiskav. Zdravnik vsakemu bolniku svetuje, naj spremeni način življenja (dieta, dvignjeno vzglavje, ohlapna oblačila itd.), in velikokrat predpiše tudi zdravila. Zdravila, ki jih zdravnik predpiše pri gastroezofagealni refluksni bolezni, zmanjšajo kislost želodčne vsebine, zavrejo izločanje želodčne kisline ali pospešijo praznjenje želodca. Zdravila za pospešeno praznjenje želodca uporabljamo le v redkih primerih.

Zdravila za zdravljenje gastroezofagealne refluksne bolezni

• antacidi: zmanjšajo kislost želodčne kisline
• zaviralci receptorjev H₂: zavrejo izločanje želodčne kisline
• zaviralci protonske črpalke: skoraj popolnoma zavrejo izločanje želodčne kisline
• prokinetiki: pospešijo praznjenje želodca in okrepijo delovanje spodnje zapiralke požiralnika

Bolnike z alarmantnimi znaki zdravnik takoj napoti na ustrezne preiskave.

Alarmantni znaki:

• težko požiranje ali zatikanje hrane
• hujšanje
• slabokrvnost
• bruhanje

Preiskave

Refluksno bolezen požiralnika potrdimo z endoskopijo požiralnika (gastroskopija), merjenjem kislosti v spodnji tretjini požiralnika (pH-metrija) in merjenjem delovanja spodnjega požiralnikovega zažemka (manometrija). Gastroskopija odkriva zaplete bolezni, omogoča odščip sluznice in pregled pod mikroskopom (histološka analiza). Gastroskopijo uporabimo, kadar ima bolnik težave dalj časa ali kadar se telo na zdravljenje slabo odzove.