Skuhaj, olupi ali pozabi!

Pogosta neprijetnost popotnikov

Montezumovo maščevanje, aleksandrov marš, španski trebušček, delhijski vamp, tokijski dir je nekaj slikovitih imen za pogosto nadlogo popotnikov. V različnih delih sveta se pojavi različno pogosto, v Egiptu pri vsakem četrtem obiskovalcu, v Indiji pa skoraj pri vsakem drugem.

Pri večini drisk na potovanju je vzrok črevesna okužba z bakterijami, virusi ali zajedalci. Večinoma se okužimo s presno zelenjavo, surovim mesom, morsko hrano, neopranim sadjem, vodo ali sladoledom. Vendarle pa ni nujno, da je hrana okužena z mikroorganizmi. Že sama sprememba hrane lahko povzroča težave. Tudi psihični stres, telesni napor ali pitje alkoholnih pijač lahko povzroča drisko. Avanturističen način potovanja je bolj tvegan kot dopust na tropski plaži in bivanje v urejenem hotelu.

Kako se izogniti neprijetnostim

Osnovni način preprečevanja potovalne driske je strogo izogibanje hrani ali pijači, ki bi lahko bila okužena. Na potovanjih jemo samo kuhano hrano, suho hrano (kruh, pecivo), suhe trde sire, zelo sladko hrano in sadje, ki ga lahko olupimo, pijemo ustekleničeno vodo, čaj, kavo ali tovarniško polnjene pijače, izogibamo se neprečiščene vode, leda, sladoleda in surove zelenjave. Odsvetujemo hrano in pijače z uličnih stojnic. Če čista voda ni na voljo, je treba vodo prekuhati (vreti mora od 3 do 5 minut) ali razkužiti s tabletami klora ali joda. Ustekleničeno vodo v številnih državah ponarejajo, zato je treba vsako steklenico ali plastenko posebej preveriti, ali je tovarniško zaprta.

Pozornost moramo posvetiti čistoči jedilnega pribora ali pa raje uporabljamo lasten jedilni pribor. Neoporečno vodo uporabljamo tudi pri pripravi hrane (npr. čiščenju solate) in umivanju zob. Nastanitev v hotelu s številnimi zvezdicami naj ne bo opravičilo za neupoštevanje opisanih previdnostnih ukrepov.

Tudi kocke ledu so lahko vir okužbe, saj zmrzovanje samo zmanjša število bakterij v vodi, ne uniči pa jih povsem. Tudi če kocke raztopimo v močnih žganih pijačah, število bakterij še vedno zadošča za okužbo. Zato je zmotno prepričanje, da npr. viski z ledom ni nevaren ali da celo ščiti pred okužbo.

Drisko na potovanju učinkovito preprečimo z zdravili, predvsem z nekaterimi antibiotiki. Zdravniki priporočajo takšno zaščito za kratka, nekaj dni trajajoča potovanja. Še posebej je priporočljiva za športnike, diplomate, poslovneže in ostale potnike, pri katerih bi bila že krajša driska preveč moteča. Zelo učinkovito zdravilo je Nolicin*, ki ga začnemo jemati en dan pred odhodom, jemljemo ga ves čas potovanja po eno tableto na dan in še dva dneva po vrnitvi, vendar ne več kot 3 tedne.

Medicinsko oglje je v preprečevanju in zdravljenju akutnih infekcijskih drisk slabo učinkovito, zato uporabe ne svetujemo. Učinkovitost zdravil ali hrane, ki vsebujejo "koristne" bakterije ni dovolj preizkušena, da bi jih lahko priporočali za preprečevanje driske na potovanju.

Če preventivni ukrepi ne pomagajo

Čeprav bolezen običajno preneha po treh do petih dnevih brez posebnega zdravljenja, potnika večkrat prisili k spremembi potovalnega načrta. Prisotni so lahko še slabost in bruhanje, trebušni krči in povišana telesna temperatura. V zdravljenju driske so najpomembnejši nadomeščanje izgubljene tekočine, lahka dieta in nekajdnevni počitek. Pijemo dovolj tekočine, da preprečimo dehidracijo (izsušitev). Neustrezno ravnovesje soli v krvi lahko povzroča krče. Uporabimo lahko vrečke z najustreznejšo kombinacijo sladkorja in mineralov ali pa upoštevano naslednji recept: v en liter prekuhane vode ali čaja dodamo 8 čajnih žličk belega sladkorja, eno čajno žličko kuhinjske soli in sok dveh grenivk ali pomaranč. Jemo prepečenec, suhe piškote in riž. Izogibati se je treba mleku, kofeinu, maslu, sladkorju, pecivu in sadju. Driska ima tudi dobro stran, saj se na ta način izločijo bolezenski povzročitelji.

Čeprav je dehidracija nevarna predvsem za majhne otroke in starejše osebe, lahko tudi kratkotrajna driske privede do izčrpanja pri sicer zdravih ljudeh. Znaki dehidracije so hitro bitje srca, suha koža in zmanjšano izločanje urina, pri čemer je urin temno rumen ali rjav.

Najbolje se je pred odhodom na potovanje posvetovati z zdravnikom, katera zdravila je priporočljivo imeti s sabo, ter kdaj in kako jih je treba jemati. Nujno je tudi vedeti, kdaj je treba poiskati zdravniško pomoč. V hujših primerih je še posebej dobrodošla pomoč sopotnikov. Med priporočljivimi zdravili za lajšanje simptome driske je Seldiar*. Ne smejo ga jemati bolniki s krvavo drisko in temperaturo nad 38°C ter otroci, mlajši od dveh let. Nolicin* in nekateri drugi antibiotiki (npr. Ciprinol*, Efloran*) so priporočljivi za hujše primere driske.

Na kratko

Drisko na potovanju večinoma povzročajo črevesne okužbe in mine brez posebnega zdravljenja. Najpomembnejša ukrepa za preprečitev driske na potovanju sta izogibanje hrani in pijači, ki bi lahko bila okužena, in upoštevanje higienskih ukrepov, ki jih lahko zajamemo z geslom: "Olupi, skuhaj ali pusti!". Zaščita z zdravili je učinkovita in priporočljiva v izbranih primerih. Če do driske vendarle pride je najpomembneje nadomeščati tekočino in soli ter blažiti simptome.
Pred odhodom naj se popotniki posvetujejo z zdravnikom katera zdravila lahko jemljejo sami, kdaj pa naj poiščejo zdravniško pomoč.

Matjaž Pavlišič, dr. med.

Katera hrana in pijača je varna in katera tvegana?

Varno	Tvegano
hrana, skuhana pri temperaturi >65°C in postrežena vroča suha hrana (kruh, krekerji) zelo sladka hrana (sirup, marmelada) olupljena zelenjava in sadje sveža hrana, ki jo pravilno operemo in pripravimo sami ustekleničena pijač	hrana, postrežena na sobni temperaturi solata in druga surova zelenjava omake v odprtih posodah na miz neolupljena zelenjava in sadje (paradižnik, jagode, grozdje) mleko (razen mleko v prahu, pripravljeno s prevreto vodo) voda iz pipe, kocke ledu

Nasveti izkušenih popotnikov:

• Ne jejte nezadostno kuhane ali pečene hrane in sadja, ki ga ne olupite sami.
• Jejte samo mlečne izdelke za katere ste prepričani, da so bili pasterizirani.
• V restavracijah ne jejte hladne hrane.
• Pijte ustekleničeno ali prekuhano vodo, gazirane pijače iz pločevinke in steklenice.
• Redno si umivajte roke z vodo in milom, posebno pred jedjo.
• Če ste že imeli drisko na potovanju, potem prvi teden ne poskušajte lokalnih specialitet.
• S seboj imejte zdravila, ki vam jih je svetoval zdravnik.

V primeru driske mora popotnik poiskati zdravniško pomoč v naslednjih primerih:

• če ne more zadostno nadomeščati izgube tekočine,
• če se pojavi kri v blatu,
• če se zdravstveno stanje po dveh do teh dneh ne izboljša,
• če je dobil drisko kljub preventivnemu jemanju zdravil,
• če je hudo oslabel.
  

* Ministrstvo za zdravstvo opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu