Osnovne značilnosti prebavil in potek prebave

Prebavila sestavljajo cevasti organi s sicer podobno vlogo, ki pa je v procesu predelave hrane in prehajanja hranil v telo tudi zelo specifična.

V ustni votlini z zobmi zdrobimo večje kose grižljaja, ki potujejo po požiralniku do želodca, kjer se začne razgradnja z želodčno kislino in encimom pepsinom.

Želodčna vsebina potuje naprej skozi vratarja v dvanajstnik in tanko črevo, od koder telo vsrkava biomolekule v krvni obtok. Napredovanje vsebine omogoča avtonomni gladkomišični sistem prebavil, ki s svojim gibanjem ustvarja peristaltične valove oziroma omogoča gibanje črevesne vsebine. Da lahko razgradnja ter gibanje in vsrkavanje biomolekul zadovoljivo potekajo, mora biti črevesna vsebina dovolj tekoča. Za to poskrbijo prebavila sama, saj v svojo notranost izločajo obilo tekočine. Prek celega dne lahko izločijo do 7 litrov tekočine (vodo in minerale). Pri hudih driskah, ko je prehajanje tekočine v notranjost prebavil dodatno pospešeno, se lahko okvarijo mehanizmi za ponovno vsrkavanje tekočin in tako pride do znatne izgube telesnih tekočin. Tega se ljudje premalo zavedamo. Prepričanje, da se tekočine izločajo predvsem skozi ledvice in z znojem, je napačno.

Sledi prebavljanje v debelem črevesu, kjer spet prihaja do izmenjave snovi med vsebino debelega črevesa in krvjo. Končni del debelega črevesa je zavit v obliki črke S in prehaja v danko, kjer nastaja blato. V blatu so ostanki zaužite hrane, ki je šla skozi vse stopnje prebave, a jih telo ne potrebuje. Prebavna cev zdravega odraslega človeka je dolga več kot 6 metrov.

K osnovnemu cevnemu sistemu spadajo še:

• žleze slinavke v ustni votlini (v prebavila sproščajo številne sokove bogate z encimi, ki hrano razgrajujejo);
• trebušna slinavka (skupaj z encimi se sproščajo še večje količine alkalnih sokov, ki že v začetnem delu tankega črevesa nevtralizirajo želodčno kislino in tako preprečujejo okvaro dvanajstnika);
• jetra z žolčnikom (jetra izločajo v prebavila žolč, ki se med obroki skladišči v žolčniku; ko jemo, se žolčnik skrči in v dvanajstnik izloči rumeno-zelen žolč).

V prebavilih potekajo trije osnovni procesi, ki omogočajo kemični proces prebave:

• sproščanje pomembnih molekul iz hrane,
• vsrkavanje vsebine,
• gibanje črevesja ali motiliteta.

Dobro poznamo le začetek (žvečenje in požiranje) in konec (odvajanje blata) dolge poti, ki jo opravi naše čudovito kosilo. Vse, kar se dogaja vmes, je za večino neznanka.