Zanimivosti o prehladu in gripi

Ali recepti naših babic res pomagajo?

Ali zavijanje v tople šale, vroč čaj in kokošja juha res pomagajo? Za takšne nasvete je težko najti znanstveno razlago. Vsekakor je res, da potrebujemo med prehladom veliko tekočine, in nekaj je prav gotovo dobimo s čajem in juho. Z zavijanjem v šale vzdržujemo v nosu nekoliko višjo telesno temperaturo, ki ni ugodna za viruse, saj se najraje razmnožujejo pri 33 do 34 stopinjah Celzija. S tem vsekakor ne smemo pretiravati, saj telo uravnava telesno temperaturo predvsem skozi kožo. Še posebej moramo biti pazljivi pri majhnih otrocih, saj jih lahko hitro pregrejemo.

Stres in kajenje

Stresne situacije povečajo možnost za nastankek prehladnih obolenj, saj zmanjšajo splošno odpornost za okužbe. To so tudi dokazali v raziskavi na 394 zdravih osebah.
Kadilci prehladne simptome slabše prenašajo, vendar možnosti za nastanek prehlada zaradi kajenja niso povečane.

Centralna kurjava

Centralna kurjava izsuši nosno sluznico, vendar ta še vedno dobro opravlja svojo nalogo, zato se nevarnost za nastanek prehladnih obolenj ne poveča. To so dokazali tudi na prostovoljcih, pri katerih so merili očiščevalno vlogo nosne sluznice v razmerah, ki vladajo v puščavi – relativna vlažnost je bila 9-odstotna. Nosna sluznica je normalno odstranjevala različne tujke, ki so prišli v nos z vdihanim zrakom.

Ali mraz povečuje možnosti za nastanek prehlada?

Prepričanje je zmotno. Mraz ne povečuje možnosti za nastanek prehlada oz. ne poslabšuje nastalega obolenja.
Pri nastanku prehlada so odločilni virusi. Osebe z normalnim imunskim sistemom imajo kar 95 odstotkov možnosti, da se okužijo, če pride virus v stik z nosno sluznico. 75 odstotkov okuženih razvije prehladne simptome, 25 odstotkov pa ne, čeprav je do okužbe prišlo. Predvidevajo, da se simptomi ne razvijejo pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom.

Ali obisk savne pomaga?

Eden pomembnejših zdravilnih učinkov savnanja (v zapisu PDF - 345 kB )  je vzpodbuditev cirkulacije krvi. Izboljša se prekrvavitev kože, pospeši se delovanje izločitvenih organov, ki izločijo soli ter strupene in odpadne snovi iz telesa. Izmenična topla-hladna kopel krepi žilne stene in delovanje srca. Vročina razširi pore na koži in s potenjem se izločita odmrla koža in odvečen loj. Lažje se obnavlja povrhnjica, zato je savnanje tudi odlična kozmetična nega. Po savnanju popustijo bolečine in napetosti v mišicah in sklepih, saj kopel sprošča celoten mišični sistem. Mnogim ljudem savna pomeni zagotovilo za dober nočni spanec.

Savnanje je za zdrave ljudi, ki se držijo osnovnih napotkov in prisluhnejo telesu, popolnoma varno. V kolikor ste zaskrbljeni ali imate zdravstvene težave, pa se pred obiskom v savni (v zapisu PDF - 345 kB ) raje posvetujte z zdravnikom.