Kaj je ateroskleroza

• Kaj je holesterol?
• Kdaj govorimo o povečani vsebnosti holesterola v krvi?
• Ali veste koliko holesterola imate v krvi?
• Ali lahko z zmanjšanjem vsebnosti holesterola zmanjšamo tveganje
• Kako lahko zmanjšamo vsebnost holesterola v krvi?

Kaj je holesterol?

Holesterol je vosku podobna snov, ki je ključna sestavina živalske celice. Iz holesterola nastanejo številne druge snovi, ki so nujne za življenje, med drugim tudi nekateri hormoni. Z razgradnjo holesterola nastajajo v jetrih žolčne kisline, ki se izločajo v prebavni trakt in so nujno potrebne pri prebavi maščob v hrani.

Večina holesterola nastane v jetrih, kar nekaj pa ga telo dobi s hrano. Holesterol je v vodi netopen. Po telesu se prenaša s krvjo v obliki lipoproteinov, v katerih so poleg njega še trigliceridi, posebne beljakovine (apoproteini) in fosfolipidi. Ločimo:

• "škodljive" lipoproteine (lipoproteini z majhno gostoto - LDL, lipoproteini z zelo majhno gostoto - VLDL, ostanki VLDL), ki omogočajo kopičenje holesterola v žilni steni, in
• "koristne" lipoproteine (lipoproteini z veliko gostoto - HDL), ki holesterol iz žilnih sten odstranjujejo.

Naš cilj je, da bi bilo škodljivih lipidov v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več.

Kdaj govorimo o povečani vsebnosti holesterola v krvi?

Kadar je v krvi preveč holesterola (hiperholesterolemija), se začne kopičiti v žilni steni. Hiperholesterolemija je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov za hiter nastanek ateroskleroze.

Vzroki za povečano vsebnost holesterola v krvi so lahko prevelik vnos s hrano, razne bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni ščitnice), nekatera zdravila. Posebej huda je hiperholesterolemija, ki je posledica genske okvare. Pri tej lahko zaradi srčnega infarkta umrejo že otroci.

Vsebnost holesterola v telesu je skrbno nadzirana. Njegovo nastajanje in odstranjevanje iz telesa je pri zdravih ljudeh uravnano tako, da ne pride do kopičenja. Pri določenih prirojenih okvarah (dislipidemijah) pa pride do motenj v njegovem nastajanju ali odstranjevanju in takrat lahko v krvi zaznamo prevelike količine holesterola.

Zaželeno je, da bi bilo:

• skupnega holesterola manj kot 5 mmol/l,
• holesterola LDL manj kot 3 mmol/l,
• trigliceridov manj kot 2 mmol/l,
• holesterola HDL več kot 1 mmol/l (še bolje, za ženske več kot 1,4 mmol/l, za moške več kot 1,2 mmol/l).

Ali veste koliko holesterola imate v krvi?

Prav in koristno bi bilo, da bi vsak odrasel vedel, koliko holesterola ima v krvi. Če bi bila vrednost ustrezna, bi si moral holesterol kontrolirati vsakih pet let, če bi bila povečana, pa pogosteje, o čemer bi se moral dogovoriti z osebnim zdravnikom. Pogostejše kontrole so potrebne tudi pri vseh, ki imajo enega ali več nevarnih dejavnikov za aterosklerozo.

Dislipidemije niso redka presnovna motnja. V preiskavi CINDI so ugotovili, da ima v Sloveniji več kot 60 % prebivalcev preveč holesterola v krvi. To kaže, da živimo Slovenci izrazito nezdravo. Z ustrezno prehrano in redno telesno dejavnostjo se namreč da uspešno zmanjšati količino holesterola v krvi. Npr. na Finskem se je zaradi spremenjenega načina življenja bistveno zmanjšao število prebivalcev s povečano količino maščob v krvi, hkrati pa sta se opazno zmanjšali obolevnost in umrljivost zaradi ateroskleroznih zapletov.

Kaj je ateroskleroza?

Ateroskleroza je počasi napredujoč proces kopičenja holesterola iz krvi v stenah žil odvodnic (arterij), ki povzroči, da se žilna svetlina zoži ali celo zamaši. Prve aterosklerotične spremembe se začno v otroštvu in z leti postopoma napredujejo. V žilni steni se poleg holesterola kopičijo tudi razne celice iz krvnega obtoka in iz globljih slojev žilne stene. Aterosklerotična sprememba tako postopoma raste in nastane aterosklerotični plak. Med drugimi celicami najdemo v tako spremenjeni žilni steni tudi vnetne celice, ki sproščajo snovi, ki tope vezivo v žilni steni. Tako lahko pride do razpoka aterosklerotičnega plaka in na takem mestu v žilni steni nastane strdek, ki lahko delno ali pa popolnoma zamaši žilo. Ateroskleroza se lahko razvije kjerkoli v telesu, najbolj pogosta pa je v koronarnih žilah srca, kjer lahko povzroči srčni infarkt, v arterijah osrednjega živčnega sistema, kjer lahko povzroči možgansko kap, in v arterijah nog, kjer lahko povzroči odmrtje (gangreno) dela ali celo cele noge.

Ateroskleroza je izredno razširjena in neposredno ali pa vsaj posredno povzroči skoraj polovico vseh smrti v Sloveniji. Ker ateroskleroza povzroča tudi možgansko kap in odmrtje nog, je eden od pomembnejših vzrokov za invalidnost, zlasti pri starejših.

Na hitro napredovanje ateroskleroze vpliva več nevarnih dejavnikov. Na nekatere (spol, starost, družinska obremenjenost) ne moremo vplivati, druge (visok krvni tlak, sladkorna bolezen, kajenje, telesna nedejavnost, debelost ipd.) pa lahko z ustreznim načinom življenja ali pa z zdravili uravnamo. Nekateri lipoproteini, zlasti tisti, v katerih je veliko holesterola, močno pospešijo aterosklerotične spremembe. Holesterol velja za enega najnevarnejših dejavnikov, ki vplivajo na hitro napredovanje ateroskleroze. Več kot ima posameznik dejavnikov tveganja, večja je nevarnost, da bo pri njem prišlo do ateroskleroznih zapletov. Nujno je, da čimveč dejavnikov tveganja odstranimo ali pa vsaj zmanjšamo njihovo izrazitost (uredimo krvni tlak, sladkorno bolezen, maščobe itd). Če hočemo dejavnike odstraniti, jih moramo poznati!

Ali lahko z zmanjšanjem vsebnosti holesterola zmanjšamo tveganje?

V številnih raziskavah so dokazali, da zmanjšanje vsebnosti holesterola v krvi bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze in s tem zmanjša nevarnost za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi ali arterijskih pretočnih motenj nog. Pokazalo se je, da z zmanjšanjem vsebnosti holesterola v krvi za 1 % zmanjšamo verjetnost nastanka srčnega infarkta za 2,5 %. Poleg tega zmanjšanje vsebnosti holesterola v krvi zmanjša tudi nevarnost za možgansko kap in zapore žil (arterij) nog.

Kako lahko zmanjšamo vsebnost holesterola v krvi?

• Ustrezna prehrana

Zdrava hrana mora vsebovati čim manj nasičenih maščobnih kislin (ki so v maslu, slanini, masti ipd.) in soli ter čimveč zelenjave, sadja in v vodi topnih vlaknin. Taka hrana zmanjšuje vsebnost maščob v krvi in s tem ščiti žile. Jesti bi morali vsaj štirikrat na dan. Zajtrk je eden od pomembnejših obrokov in ga nikakor ne smete spustiti. Zadnji obrok hrane pojejte najmanj dve uri pred spanjem. Izogibajte se prigrizkov.

Maščobe niso prepovedane, zavedati pa se je treba, da so izredno kalorične in jih je zato treba uživati le v omejenih količinah, zlasti kadar želimo z dieto zmanjšati tudi telesno težo.

V zmernih količinah smemo uživati polinenasičene maščobne kisline, ki tudi zmanjšujejo vsebnost holesterola v krvi. Te maščobne kisline so v rastlinskih oljih (sončničnem, koruznem, repičnem) in v prehranskih izdelkih iz teh semen. Zelo koristne so tudi ribe (sardine, tune ipd.), ki vsebujejo veliko maščobnih kislin omega 3. Te kisline delujejo na srce zaščitno. Ribe bi morali jesti najmanj enkrat na teden.

Koristne so mononenasičene maščobne kisline, ki so v olivnem olju in v avokadu. Številni strokovnjaki jih priporočajo v zmernih količinah, saj zmanjšujejo vsebnost holesterola v krvi.

Škodljive so nasičene maščobne kisline, ki jih vsebujejo meso in mesni izdelki, siri in polnomastno mleko, ter transnenasičene maščobne kisline, ki so v margarini, saj povečujejo vsebnost holesterola in s tem koronarno ogroženost. Teh prehranskih izdelkov se je treba izogibati.

Telesna dejavnost

Redna telesna dejavnost je zelo pomembna za vzdrževanje telesne teže, zmanjšanje škodljivega holesterola LDL in povečanje koristnega holesterola HDL. Poskušajte biti telesno dejavni vsaj 30 minut pet dni v tednu. Koristna je že zmerna telesna dejavnost, npr. namesto da se peljete v prvo nadstropje z dvigalom, pojdite peš. Hoja, plavanje in kolesarjenje so za vzdrževanje telesne zmogljivosti najkoristnejši. Torej namesto z avtom se v službo raje odpeljite s kolesom.

Če doslej niste bili telesno dejavni, začnite z blagimi oblikami vadbe in jo postopoma stopnjujte. Tudi počasen 10-minutni sprehod po parku je boljši kot sedenje pred televizorjem.

Pred vsako športno dejavnostjo se je treba najprej ustrezno ogreti in razgibati in šele nato začeti z intenzivnejšim treningom. Intenzivna telesna dejavnost brez predhodnega ogrevanja je lahko škodljiva! Intenziteta vadbe naj bo taka, da se med gibanjem lahko pogovarjate. Vzemite si tudi čas za ohlajanje. Če začutite bolečine, takoj prenehajte z vadbo in se posvetujte z zdravnikom. Bolečina je opozorilo telesa, ki ga ne smete spregledati!

Če že dalj časa niste opravljali telesnih vaj, če ste starejši od 40 let, če ste bolni ali imate težave z gibalnim aparatom, se pred začetkom redne telesne vadbe posvetujte z zdravnikom.

Zdravila

Danes imamo na razpolago zelo učinkovita zdravila za zmanjševanje holesterola in maščob v krvi. V grobem jih delimo v tri skupine: statini, fibrati in jonski izmenjevalci. Najučinkovitejši so statini. Z rednim jemanjem teh zdravil lahko zmanjšamo vsebnost holesterola v krvi, še zlasti izrazito škodljivega holesterola LDL, za skoraj 60 %, koristni holesterol HDL pa hkrati povečamo za 5 do 15 %. Ta zdravila so varna in preizkušena, saj se jih uporablja že skoraj 20 let , poleg tega je bilo z njimi narejenih izredno veliko obsežnih raziskav, v katerih so proučevali varnost in učinkovitost teh zdravil. V raziskavah so sicer zabeležili več različnih možnih neželenih učinkov, ki pa so dokaj redki (le pri 1 do 2 % bolnikov).

Fibrate priporočajo zlasti pri povečanih vrednostih trigliceridov, saj jih zmanjšujejo uspešneje od statinov (do 60 %), hkrati pa povečujejo vrednosti koristnega holesterola HDL. Tudi zdravila iz te skupine uporabljamo že zelo dolgo (več kot 30 let) in so dokaj varna. Kljub dolgoletnim izkušnjam pa je bilo v raziskave s temi zdravili vključenih manj bolnikov in opravljenih manj raziskav kot s statini. Zdravila iz te skupine žal pogosteje povzročajo neželene stranske učinke kot statini.

Jonske izmenjevalce, ki jih za zdravljenje hiperholesterolemije uporabljamo najdalj, danes redkeje predpišemo, saj so neželeni stranski učinki pri njih pogostejši (tudi do 30 %), zlasti so pogoste prebavne težave. Ker ta zdravila ne prehajajo v kri (delujejo le v prebavilih), jih dajemo takrat, kadar zdravil iz prvih dveh skupin ne smemo dati (otroci, nosečnice), ali pa sočasno s statini pri hudih hiperholesterolemijah, ko samo s statini ne dosežemo zadostnega zmanjšanja holesterola v krvi.

Seveda so zdravila učinkovita le, če jih jemljemo redno. Praviloma je treba zdravila za zmanjševanje holesterola jemati do konca življenja. Zdravljenje ni uspešno, če jih jemljemo občasno ali pa le krajše obdobje. Njihova učinkovitost pa je še večja, če sočasno z jemanjem zdravil upoštevamo tudi priporočila o zdravem načinu življenja in se po njih ravnamo.

---

Knjižica Ali imate povečan holesterol je izšla v Krkini zbirki V skrbi za vaše zdravje

prim. Matija Cevc, dr.med.
Klinični center Ljubljana
Klinični oddelek za žilne bolezni
Riharjeva 24, Ljubljana

asist. Mateja Bulc, dr.med.
Zdravstveni dom Ljubljana
OE Šiška
Derčeva 5, Ljubljana