Ali imate povečan holesterol?

Kaj je holesterol?
Kdaj govorimo o povečani vsebnosti holesterola v krvi?
Zaželene vrednosti holesterola
Ali je majhna vsebnost holesterola v krvi nevarna?
Ali veste koliko holesterola imate v krvi?
Kaj je ateroskleroza?
Ali lahko z zmanjšanjem vsebnosti holesterola zmanjšamo tveganje
Kako lahko zmanjšamo vsebnost holesterola v krvi?

Kaj je holesterol?

Holesterol je vosku podobna snov, ki je ključna sestavina živalske celice. Iz njega nastanejo v telesu številne druge snovi, ki so nujne za življenje, med drugim tudi nekateri hormoni.
Holesterol nastane v jetrih, kar nekaj pa ga telo dobi s hrano. Pri njegovi razgradnji nastajajo v jetrih žolčne kisline, ki se izločajo v prebavni trakt in so nujno potrebne pri prebavi maščobe, ki jih dobi s hrano.
Holesterol je v vodi netopen. Po telesu se prenaša s krvjo v obliki lipoproteinov, v katerih so poleg njega še trigliceridi, posebne beljakovine apoproteini in fosfolipidi. Ločimo:

"škodljive" lipoproteine (lipoproteini z majhno gostoto - LDL, lipoproteini z zelo majhno gostoto - VLDL, ostanki VLDL), ki omogočajo kopičenje holesterola v žilni steni, in
"koristne" lipoproteine (lipoproteini z veliko gostoto - HDL), ki holesterol iz žilnih sten odstranjujejo.

Naš cilj je, da bi bilo škodljivih lipidov v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več.

Kdaj govorimo o povečani vsebnosti holesterola v krvi?

Kadar je v krvi preveč holesterola (hiperholesterolemija), se začne kopičiti v žilni steni. Hiperholesterolemija je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov za hiter nastanek ateroskleroze.
Vzroki za povečano vsebnost holesterola v krvi so lahko prevelik vnos s hrano, razne bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni ščitnice), nekatera zdravila. Posebej huda je hiperholesterolemija, ki je posledica genske okvare. Pri tej lahko zaradi srčnega infarkta umrejo že otroci.
Vsebnost holesterola v telesu je skrbno nadzirana. Njegovo nastajanje in odstranjevanje iz telesa je pri zdravih ljudeh uravnano tako, da ne pride do kopičenja. Pri določenih prirojenih ali pridobljenih okvarah (dislipidemijah) pa pride do motenj v nastajanju ali odstranjevanju in takrat lahko v krvi zaznamo prevelike količine holesterola.

Zaželene vrednosti holesterola

Skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l,
Holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l,
Trigliceridi: manj kot 1,7 mmol/l,
Holesterol HDL: več kot 1 mmol/l pri moških,
Holesterol HDL:več kot 1,2 mmol/l pri ženskah

Zaželene vrednosti holesterola pri bolnikih s srčno-žilno ali sladkorno boleznijo in pri tistih, pri katerih obstaja veliko tveganje za pojav srčno-žilne bolezni (več kot 20-odstotno tveganje za pojav srčno-žilnega zapleta v naslednjih desetih letih)

Skupni holesterol: manj kot 4 mmol/l,
Holesterol LDL: manj kot 2 mmol/l,

Ali je majhna vsebnost holesterola v krvi nevarna?

Doslej v raziskavah niso dokazali, da bi zelo majhna vsebnost holesterola ogrožala zdravje. Pri novorojenčkih, ki se izredno hitro razvijajo in rastejo, je vsebnost holesterola izrazito majhna. Pogosta napaka je, da bolnik, potem ko se je vsebnost holesterola v krvi po jemanju zdravil zmanjšala, prekine zdravljenje.

Ali veste koliko holesterola imate v krvi?

Prav in koristno bi bilo, da bi vsak odrasel vedel, koliko holesterola ima v krvi. Če bi bila vrednost ustrezna, bi si moral holesterol kontrolirati vsakih pet let, če bi bila povečana, pa pogosteje, o čemer bi se moral dogovoriti z osebnim zdravnikom. Pogostejše kontrole so potrebne tudi pri vseh, ki imajo enega ali več nevarnih dejavnikov za aterosklerozo.
Dislipidemije niso redka presnovna motnja. V preiskavi CINDI so ugotovili, da ima v Sloveniji več kot 60 % prebivalcev preveč holesterola v krvi. To kaže, da živimo Slovenci izrazito nezdravo. Z ustrezno prehrano in redno telesno dejavnostjo se namreč da uspešno zmanjšati vsebnost holesterola v krvi. Npr. na Finskem se je zaradi spremenjenega načina življenja bistveno zmanjšao število prebivalcev s povečano vsebnostjo maščob v krvi, hkrati pa sta se opazno zmanjšali obolevnost in umrljivost zaradi ateroskleroznih zapletov.

Kaj je ateroskleroza?

Ateroskleroza je počasi napredujoč proces kopičenja holesterola iz krvi v stenah žil odvodnic (arterij), ki povzroči, da se žilna svetlina zoži ali celo zamaši. Prve aterosklerotične spremembe se začno v otroštvu in z leti postopoma napredujejo. V žilni steni se poleg holesterola kopičijo tudi razne celice iz krvnega obtoka in iz globljih slojev žilne stene. Aterosklerotična sprememba tako postopoma raste in nastane aterosklerotična leha. Med drugimi celicami najdemo v tako spremenjeni žilni steni tudi vnetne celice, ki sproščajo snovi, ki topijo vezivo v žilni steni. Tako lahko pride do razpoka aterosklerotične lehe in na takem mestu v žilni steni nastane strdek, ki lahko delno ali pa popolnoma zamaši žilo. Ateroskleroza se lahko razvije kjerkoli v telesu, najbolj pogosta pa je v koronarnih žilah srca, kjer lahko povzroči srčni infarkt, v arterijah osrednjega živčnega sistema, kjer lahko povzroči možgansko kap, in v arterijah nog, kjer lahko povzroči odmrtje (gangreno) dela ali celo cele noge.

Ateroskleroza je v Slovenijii izredno razširjena in neposredno ali pa vsaj posredno povzroči skoraj polovico vseh smrti.
Ker povzroča tudi možgansko kap in odmrtje nog, je eden od pomembnejših vzrokov za invalidnost, zlasti pri starejših.
Na hitro napredovanje ateroskleroze vpliva več nevarnih dejavnikov. Na nekatere (spol, starost, družinska obremenjenost) ne moremo vplivati, druge (visok krvni tlak, sladkorna bolezen, kajenje, telesna nedejavnost, debelost ipd.) pa lahko uravnavamo z ustreznim načinom življenja ali pa z zdravili. Nekateri lipoproteini, zlasti tisti, v katerih je veliko holesterola, zelo pospešijo aterosklerozne spremembe. Holesterol je eden od najnevarnejših dejavnikov, ki vplivajo na hitro napredovanje ateroskleroze. Več kot ima posameznik dejavnikov tveganja, večja je nevarnost, da bo pri njem prišlo do ateroskleroznih zapletov. Nujno je, da čim več nevarnih dejavnikov tveganja odstranimo ali pa vsaj zmanjšamo njihovo izrazitost (uredimo krvni tlak, sladkorno bolezen, maščobe itd). Če hočemo dejavnike odstraniti, jih moramo poznati!

Ali lahko z zmanjšanjem vsebnosti holesterola zmanjšamo tveganje?

V številnih raziskavah so dokazali, da zmanjšanje vsebnosti holesterola v krvi bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze in s tem zmanjša nevarnost za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi ali arterijskih pretočnih motenj nog. Pokazalo se je, da z zmanjšanjem vsebnosti holesterola v krvi za 1 % zmanjšamo verjetnost nastanka srčnega infarkta za 2,5 %. Poleg tega zmanjšanje vsebnosti holesterola v krvi zmanjša tudi nevarnost za možgansko kap in zapore žil (arterij) nog.

Kaj pa nosečnost in materinstvo?
Za zdravljenje hiperholesterolemije med nosečnostjo se lahko uporablja le zdravilo iz skupine ionskih izmenjevalcev. Pri načrtovani nosečnosti je treba vsa druga zdravila za zmanjšanje holesterola in maščob v krvi ukiniti, pri nenačrtovani nosečnosti pa jih je treba ukiniti takoj, ko se nosečnost ugotovi.

Kako lahko zmanjšamo vsebnost holesterola v krvi?

Ustrezna prehrana
Zdrava hrana mora vsebovati čim manj nasičenih maščobnih kislin (ki so v maslu, slanini, masti ipd.) in soli ter čimveč zelenjave, sadja in v vodi topnih vlaknin. Taka hrana zmanjšuje vsebnost maščob v krvi in s tem ščiti žile. Jesti bi morali vsaj štirikrat na dan. Zajtrk je eden od pomembnejših obrokov in ga nikakor ne smete spustiti. Zadnji obrok hrane pojejte najmanj dve uri pred spanjem. Izogibajte se prigrizkov.

Maščobe niso prepovedane, zavedati pa se je treba, da so izredno kalorične in jih je zato treba uživati le v omejenih količinah, zlasti kadar želimo z dieto zmanjšati tudi telesno težo.

V zmernih količinah smemo uživati polinenasičene maščobne kisline, ki tudi zmanjšujejo vsebnost holesterola v krvi. Te maščobne kisline so v rastlinskih oljih (sončničnem, koruznem, repičnem) in v prehranskih izdelkih iz teh semen. Zelo koristne so tudi ribe (sardine, tune ipd.), ki vsebujejo veliko maščobnih kislin omega 3. Te kisline delujejo na srce zaščitno. Ribe bi morali jesti najmanj enkrat na teden.

Koristne so mononenasičene maščobne kisline, ki so v olivnem olju in v avokadu. Številni strokovnjaki jih priporočajo v zmernih količinah, saj zmanjšujejo vsebnost holesterola v krvi.

Škodljive so nasičene maščobne kisline, ki jih vsebujejo meso in mesni izdelki, siri in polnomastno mleko, ter transnenasičene maščobne kisline, ki so v margarini, saj povečujejo vsebnost holesterola in s tem koronarno ogroženost. Teh prehranskih izdelkov se je treba izogibati.

Zaželeno je uživanje živil, ki vsebujejo več vlaknin (žita, zelenjava, sadje, stročnice in razni oreški). Ta živila zmanjšujejo vsebnost holesterola in holesterola LDL učinkoviteje, kot to lahko dosežemo z omejitvijo vnosa nasičenih maščobnih kislin in holestreola. Poleg tega dajejo občutek sitosti in pomagajo uravnavati telesno težo. Topne vlaknine (npr. stroki trpotca, guar gum, ovseni otrobi – 3g/dan) učinkovito zmanjšujejo vsebnost holesterola v krvi.

Zeleni čaj zmanjšuje vsebnost škodljivega holesterola in povečuje vsebnost koristnega holesterola HDL. Domnevajo, da vsebuje snov katehin, ki zavira absorpcijo holesterola v črevesju in pospešuje njegovo izločanje iz telesa. Zeleni čaj vsebuje tudi antioksidantne snovi, ki naj bi preprečevale nastanek rakavih obolenj.

Številne raziskave so pokazale, da vsakodnevno uživanje soje (20 do 40 g) namesto živalskih beljakovin lahko zmanjša vsebnost holesterola.

Cvetovi in plodovi belega gloga so v ljudski medicini in homeopatiji zelo priljubljeni za preprečevanje srčnega infarkta, bolečine za prsnico, motenj srčnega ritma in srčnega popuščanja. Raziskave so pokazale, da tinktura iz plodov belega gloga učinkovito zmanjšuje vsebnost holesterola. S poskusi so dokazali, da tinktura pri živalih zavira tvorbo holestreola v jetrih, pri človeku pa to delovanje še ni potrjeno.

Številne raziskave so pokazale, da česen zmanjšuje vsebnost holesterola v krvi. Ni pa jasno, koliko ga je potrebno pojesti in ali obstaja razlika v učinkovitosti, če zaužijemo svež česen ali pripravke iz česna.

Zdrava prehrana pri zvišanem holesterolu
Recepti
Diteta ob povišanem holesterolu

Telesna dejavnost
Redna telesna dejavnost je zelo pomembna za vzdrževanje telesne teže, zmanjšanje škodljivega holesterola LDL in povečanje koristnega holesterola HDL. Poskušajte biti telesno dejavni vsaj 30 minut na dan pet dni v tednu. Koristna je že zmerna telesna dejavnost, npr. namesto da se peljete v prvo nadstropje z dvigalom, pojdite peš. Hoja, plavanje in kolesarjenje so za vzdrževanje telesne zmogljivosti najkoristnejši. Torej namesto z avtom se v službo raje odpeljite s kolesom.
Če doslej niste bili telesno dejavni, začnite z blago obliko vadbe in jo postopoma stopnjujte. Tudi počasen 10-minutni sprehod po parku je boljši kot sedenje pred televizorjem.
Pred vsako športno dejavnostjo se je treba najprej ustrezno ogreti in razgibati in šele nato začeti z intenzivnejšim treningom. Intenzivna telesna dejavnost brez predhodnega ogrevanja je lahko škodljiva! Intenziteta vadbe naj bo taka, da se med gibanjem lahko pogovarjate. Vzemite si tudi čas za ohlajanje. Če začutite bolečine, takoj prenehajte z vadbo in se posvetujte z zdravnikom. Bolečina je opozorilo telesa, ki ga ne smete spregledati!
Če že dalj časa niste opravljali telesnih vaj, če ste starejši od 40 let, če ste bolni ali imate težave z gibalnim aparatom, se pred začetkom redne telesne vadbe posvetujte z zdravnikom.

Sprostitvene tehnike
Čustveni in socialni stres pospešujeta aterosklerozo in nastanek srčno-žilne bolezni. Sprostitvene tehnike so koristne. Po 3 do 11 mesecih transcendentalne meditacije so pri preiskovancih izmerili zmanjšane vrednosti holesterola, znižal se je krvni tlak, shujšali so in opustili kajenje. Koristne učinke so pokazale tudi druge sprostitvene tehnike (postopno sproščanje mišic, joga, avtogeni trening, uravnavanje stresa).

Zdravila
Danes imamo na razpolago zelo učinkovita zdravila za zmanjševanje holesterola in maščob v krvi. V grobem jih delimo v štiri skupine: statini, fibrati, zaviralci absorpcije holesterola in ionski izmenjevalci.
Najučinkovitejši so statini. Z rednim jemanjem teh zdravil lahko zmanjšamo vsebnost holesterola v krvi, še zlasti izrazito škodljivega holesterola LDL, za skoraj 60 %, vsebnost koristnega holesterola HDL pa hkrati povečamo za 5 do 15 %. Statini so varni in preizkušeni, saj jih miljoni bolnikov jemljejo že skoraj 20 let , poleg tega je bilo z njimi narejenih izredno veliko obsežnih raziskav, v katerih so proučevali varnost in učinkovitost teh zdravil. Rezultati raziskav so potrdili, da zmanjšujejo skupno umrljivost ter umrljivost in obolevnost zaradi srčno-žilnih zapletov. Ne zmanjšujejo samo vsebnosti holesterola v krvi, temveč dokazano neodvisno izboljšujejo prožnost žil, zavirajo aktivacijo ter raztrganje aterosklerotičnih leh, delujejo antioksidativno in protivnetno ter uravnotežijo strjevanje krvi.V raziskavah so sicer zabeležili več različnih možnih neželenih učinkov, ki pa so dokaj redki (le pri 1 do 2 % bolnikov), večinoma blagi in prehodni. Učinkovitost in varnost sta bili z raziskavami potrjeni pri bolnikih, ki so jih jemali neprekinjeno tudi deset let ali več. Statine se praviloma jemlje zvečer, novejše statine pa lahko tudi zjutraj ( to je pomembno zlasti za bolnike, ki imajo težave s spancem).

Fibrate priporočajo zlasti pri povečanih vrednostih trigliceridov, saj jih zmanjšujejo uspešneje od statinov (do 60 %), hkrati pa povečujejo vsebnost koristnega holesterola HDL. Tudi zdravila iz te skupine uporabljamo že zelo dolgo (več kot 30 let) in so dokaj varna. Kljub dolgoletnim izkušnjam pa je bilo v raziskave s temi zdravili vključenih manj bolnikov in opravljenih manj raziskav kot s statini. Zdravila iz te skupine žal pogosteje povzročajo neželene stranske učinke kot statini.

Zaviralci absorpcije holesterola iz črevesja so novejša skupina zdravil. Uporabljajo se zlasti v kombinaciji s statini, saj omogočajo, da z majhnimi odmerki statinov dosežemo zelo učinkovito zdravljenje. To zmanjšuje nevarnost pojava neželenih učinkov. Ko statinu dodamo zaviralec absorpcije, se vsebnost holesterola zmanjša za dodatnih 20 %. Kot samostojno zdravilo se zaviralci absorpcije uporabljajo le, če bolniki s hiperholesterolemijo ne prenašajo zdravljenja s statini.

Ionske izmenjevalce, ki jih za zdravljenje hiperholesterolemije uporabljamo najdalj, danes redkeje predpišemo, saj so neželeni stranski učinki pri njih pogostejši (tudi do 30 %), zlasti so pogoste prebavne težave. Ker ta zdravila ne prehajajo v kri (delujejo le v prebavilih), jih dajemo takrat, kadar zdravil iz prvih dveh skupin ne smemo dati (otroci, nosečnice), ali pa sočasno s statini pri hudih hiperholesterolemijah, ko samo s statini ne dosežemo zadostnega zmanjšanja holesterola v krvi.

Nadomestno hormonsko zdravljenje z estrogeni ni učinkovito v preprečevanju srčno-žilnih bolezni pri ženskah v menopavzi. Čeprav to zdravljenje nekoliko izboljša vsebnost lipidov v krvi, ne zmanjša ogroženosti.

Seveda so zdravila učinkovita le, če jih jemljemo redno. Praviloma je treba zdravila za zmanjševanje holesterola jemati do konca življenja. Zdravljenje ni uspešno, če jih jemljemo občasno ali pa le krajše obdobje. Njihova učinkovitost pa je še večja, če sočasno z jemanjem zdravil upoštevamo tudi priporočila o zdravem načinu življenja in se po njih ravnamo.

Knjižica Ali imate povečan holesterol je izšla v Krkini zbirki V skrbi za vaše zdravje

Avtorja:
prim. Matija Cevc, dr.med.
Klinični center Ljubljana
Klinični oddelek za žilne bolezni
Riharjeva 24, Ljubljana

prim. asist. dr. Mateja Bulc, dr.med.
Zdravstveni dom Ljubljana
OE Šiška
Derčeva 5, Ljubljana