eZdravje
Domov Novice Forumi e-Mesečnik Pogosta vprašanja Slovarčki e-Pošta
Niste prijavljeni, prijavite se.4. september 2010, 06:54

Orodja
Preiskovanje
Podrobneje
Slovar
Tiskanju prijazno
Pošljite stran prijatelju/ci
Dodajte med priljubljene

 

Zdrava prehrana pri zvišanem holesterolu

Zvišan holesterol

Zdravnik vam je povedal, da imate zvišane vrednosti holesterola, in vam priporočil, da spremenite način prehranjevanja. Previsoke vrednosti holesterola v krvi so pomemben dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Telo izdeluje holesterol samo, še več pa ga vanj vnesemo z napačno prehrano. Posledice niso vidne takoj, ampak se pokažejo šele čez leta. Zmanjšanje vnosa holesterola s hrano je zato prvi ukrep pri zdravljenju motenj v presnovi maščob.

“Kaj pa sploh še lahko jem?”

je prav gotovo zelo umestno vprašanje.
Brez strahu, ni se vam treba odreči prav vsemu, kar imate radi. Je pa dobro, da o prehrani veste kaj več in da ji namenite več pozornosti.

Zdrava prehrana je uravnotežena prehrana.

To je zelo pomembno. Le hrana z uravnotež eno sestavo namreč da telesu dovolj energije ter vse potrebne hranilne in zaščitne snovi.

Celodnevna razporeditev obrokov

Obroki naj bodo primerno razporejeni prek celega dneva. Pojesti pet manjših obrokov je veliko bolj zdravo, kot pojesti tri obilne. Obilni obroki delujejo utrujajoče, obremenjujejo prebavne organe in krvni obtok.

Optimalna razporeditev energijskega vnosa prek dneva

Obrok

Dnevni vnos
energije (%)

zajtrk

3 0

dopoldanska malica

1 0

kosilo

3 0

popoldanska malica

1 0

večerja

2 0

V tabeli so navedeni deleži posameznih vrst hranil, ki naj jih vsebuje dnevni jedilnik. Za ljudi z zvišanim holesterolom je pomembno, da dnevna količina vnesenega holesterola ne preseže 200 mg.

Vsebnost energije
v hranilih

Dnevni vnos energije s posameznimi hranili

Priporočila za zdravo
prehranjevanje

ogljikovi hidrati
1 g = 17 kJ (4 kcal)

55–65 %

4 –6 g na kg telesne teže na dan

Beljakovine
1 g = 17 kJ (4 kcal)

10–15 %

0,8 g biološko visokovrednih
beljakovin (mleko, meso, ribe)
na kg telesne teže na dan

Maščobe
1 g = 37 kJ (9 kcal)
nasičene
enkrat nenasičene
večkrat nenasičene

največ 25–30 %

< 7 %
5–15 %
> 10 %

1 –1,2 g na kg telesne teže na dan

vlaknine

 

30 g na dan

holesterol

 

do 300 mg na dan
(za ljudi z normalnimi
vrednostmi holesterola v krvi)
do 200 mg na dan
(za ljudi s previsoko vrednostjo
holesterola v krvi)

kcal – kilokalorija, kJ – kilodžul
1 kcal = 4,2 kJ

Maščobe delimo na nasičene in nenasičene. Nasičene maščobe so pretežno živalskega izvora in so pri sobni temperaturi trdne (npr. maslo, smetana, vidna maščoba pri mesu ...). Nenasičene maščobe so večinoma rastlinskega izvora in so pri sobni temperaturi tekoče (razna olja).

Nasičene maščobe zvišujejo vrednost holesterola v krvi, zato jih moramo v prehrani omejiti.

Nenasičene maščobe so lahko enkrat ali večkrat nenasičene in so za zniževanje vrednosti holesterola koristne. Mednje spadajo maščobne kisline omega 3.

Zdrava prehrana je pravilno izbrana prehrana.

Če ste se odločili za zdrav način prehranjevanja, se boste morali izogibati:

  • presoljeni hrani,
  • mastni hrani,
  • koncentriranim sladkorjem,
  • živilom oz. jedem, ki vsebujejo veliko holesterola.

Prav tako ni priporočljivo piti večjih količin alkoholnih pijač (lahko si privoščite 1 dl kakovostnega vina na dan, po žganih pijačah pa raje ne posegajte).

Največ holesterola in veliko maščob vsebujejo: rumenjak, vsa drobovina, možgani, piščančja koža, paštete, hrenovke, krvavice, mesni sir, pečenice, kranjska klobasa, vse salame z veliko
vidne maščobe, vsi polnomastni siri.

Zdrava prehrana je pravilno pripravljena prehrana.

  • Kuhanje nad soparo
    Ta način je primeren za pripravo zelenjave. V večjo posodo nalijte malo vode in nad vodo postavite kovinsko cedilo z očiščeno in narezano zelenjavo. Pokrijte. Ko voda zavre, kuhajte na zmerni temperaturi. V tako pripravljeni zelenjavi ostane več rudninskih snovi, zato je ni treba dosoljevati.
  • Kuhanje v majhni količini vode
    Izberite posodo, ki dobro tesni. Vanjo nalijte le toliko tekočine, da se živilo ne prismodi, in kuhajte na zmerni temperaturi. Tako zmanjšate količino potrebne soli za polovico. Snovi, ki se izlužijo iz živila, namreč same začinjajo jed.
  • Kuhanje v aluminijasti foliji
    Živilo zavijte v aluminijasto folijo in vse skupaj položite v posodo z vrelo vodo. živilo tako obdrži vse hranilne snovi, zato ga ni treba dosoljevati.
  • Kuhanje pod zvišanim pritiskom
    Živilo kuhajte v ekonom loncu. čas kuhanja se v tej posodi skrajša, poleg tega pa dišavne snovi ne hlapijo, tako da vse ostane v živilu. Soljenje sploh ni potrebno.
  • Dušenje v lastnem soku
    Posoda mora dobro tesniti. Med dušenjem je ne odpirajte, zato da sopara, ki se nabira na pokrovu, pada nazaj v posodo. Pri tem postopku se živilo začinja z lastnim sokom. Dušite na zmernem ognju.
  • Pečenje v posebni foliji
    Živilo zavijte v posebno prozorno folijo, namenjeno za pečenje. Ne dodajajte maščobe in tekoč
    ine. V foliji ostane ves sok in vse dišavne snovi – tiste, ki so v živilu, in tiste, ki nastanejo med peč enjem. Tako pripravljenih živil ni treba dosoljevati.
  • Pečenje v aluminijasti foliji
    Živilo zavijte v aluminijasto folijo. Dosoljevanje in dodajanje maščob ni potrebno. Živilo po želji začinite z različnimi začimbami (npr. s česnom, čebulo ali s suhimi začimbami, kot so origano, timijan, majaron). Začinjeno živilo, zavito v foliji, postavite v pekač s pokrovom (npr. v jensko posodo s pokrovom) in pecite v pečici na 200 °C.
  • Pečenje z majhno količino dodanega olja
    Živilo narežite na tanke rezine in ga na hitro popecite v majhni količini olja.
  • Začinjanje hrane
    Začimbe, zelišča in dišavnice jedem izboljšajo okus, pospešijo izločanje prebavnih sokov in olajšajo prebavo nekaterih sestavin hrane.

Pri pripravi hrane z malo soli uporabljajte sveže ali posušene začimbe in dišavnice: česen, čebulo, peteršilj, drobnjak, baziliko, origano, majaron, muškatni orešček, luštrek, meliso, rožmarin, šetraj, timijan, zeleno …

Izogibati se morate raznih koncentratov in industrijsko pripravljenih omak, ki vsebujejo veliko soli (natrija). Svetujemo, da ob nakupu preberete deklaracijo, iz katere je razvidna sestava izdelka.

Koliko energije potrebujemo?

Kolikor je porabimo!

Vsa energija, ki je ne porabimo, se spremeni v maščobo in se kopiči v telesu.

V tabeli so navedene povprečne energijske potrebe oseb z normalno telesno težo, ki so redno telesno dejavne. Energijske potrebe se razlikujejo glede na starost in spol osebe.

 

Dnevna potreba po energiji
za zmerno telesno dejavne
kJ/kg (kcal/kg)

Dnevna potreba po energiji
za manj telesno dejavne
kJ/kg (kcal/kg)

starost v letih

moški

ženske

moški

ženske

15–18
19–24
25–50
51–64
65 in več

195 (46)
170 (41)
165 (39)
145 (35)
140 (34)

180 (43)
165 (40)
165 (39)
145 (35)
135 (33)

165 (39)
145 (35)
140 (34)
130 (32)
125 (30)

150 (36)
135 (33)
135 (33)
130 (32)
125 (30)

Razmerje med telesno težo in telesno višino imenujemo indeks telesne mase (ITM).

indeks telesne mase =

telesna teža (kg)

telesna višina2(m2)

Z indeksom telesne mase označujemo stanje prehranjenosti.

ITM (kg/m2)

Stanje prehranjenosti

do 20

podhranjene osebe

20–25

normalno hranjene osebe

25–30

pretežke osebe

30 in več

debele osebe

Dražigost Pokorn, Zdrava prehrana in dietni jedilniki, 1997

Če je ITM nad 25, pomeni, da vnašamo v telo več energije, kot je porabimo, torej moramo shujšati.

Tabele zamenljivih enakovrednih živil za sestavo jedilnikov

Celodnevni jedilnik je sestavljen iz enot različnih skupin živil. Enota (E) je tista količina živila, ki je približno enaka po količini ogljikovih hidratov, beljakovin ali maščob in po energijski vrednosti.

Ker so enote živil v isti skupini po sestavi in energiji približno enake, lahko živila iz iste skupine med seboj poljubno zamenjujemo (npr. 100 g cvetače lahko zamenjamo s 40 g graha ali s 150 g paradižnika oziroma z vso v tabeli našteto zelenjavo).

Zamenjava živila iz ene skupine z živilom iz druge skupine ni smotrna, saj nimata enakovredne sestave.

1. skupina
MLEKO IN FERMENTIRANO MLEKO

1 enota živila je približno 10 g ogljikovih hidratov, 7 g beljakovin in 2 g maščob, kar je 350 kJ (83 kcal).

Živilo

Količina
za 1 enoto

Holesterol
(mg)

delno posneto mleko
z 1,6 % m. m.

2 dl

6

jogurt z 1,3 % m. m.

180 g

2,7

kefir z manj m. m.

150 g

4,5

kislo mleko
z manj m. m.

2 dl

6

pinjenec

2,5 dl

10

posneto mleko
v prahu

20 g

4

sojino mleko

2,5 dl

0

m. m. = mlečna maščoba

2. skupina
ZELENJAVA

1 enota živila je približno 5 g ogljikovih hidratov, 2 g beljakovin, 0 g maščob in 0 mg holesterola, kar je 105 kJ (25 kcal).

Živilo

Količina
za 1 enoto
očiščenega
živila
(g)

berivka, blitva, cikorija (vitlof), gobe, kitajsko zelje, rabarbara, radič, zelena solata, špinača, zelena (stebelna)

200

artičoke, beluši, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, čebula, črna redkev, drobnjak, koleraba, komarček, korenje, kumare, motovilec, ohrovt, peteršilj, por, rdeča pesa, rdeče zelje, regrat, repa, stročji fižol, zelena (gomolj), zelje

100

bučke, jajčevci, paprika, paradižnik, rdeča redkvica

150

grah, hren

40

suhe gobe

25

koruzna zrna

20

3. skupina
SADJE

1 enota živila je približno 15 g ogljikovih hidratov, 0 g beljakovin, 0 g maščob in 0 mg holesterola, kar je 250 kJ (60 kcal).

Živilo

Količina
za 1 enoto
(g)

melona, jagode, kutina, maline, robidnice, brusnice,
lubenica (samo meso), rdeči ribez

250

mandarine, črni ribez, grenivke, klementine, marelice, pomaranče

200

naši, ananas (olupljen), ringlo, hruške, jabolka, kivi, murve, nešplje (olupljene), papaja, slive, višnje, breskve, kosmulje

150

borovnice, grozdje, mango (olupljen), češnje, nektarine, fige

100

kaki, liči, banana (olupljena), granatno jabolko

80

suhe marelice, dateljni, suhe fige, jabolčni krhlji, rozine, suhe slive

25

4. skupina
ŠKROBNA ŽIVILA IN STROČNICE

A ŠKROBNA ŽIVILA

1 enota živila je približno 15 g ogljikovih hidratov, 2 g beljakovin, 0 g maščob in 0 mg holesterola, kar je 300 kJ (70 kcal).

Živilo

Količina
za 1 enoto
(g)

bob, čičerka, fižol, leča,
sojine testenine

2 5

soja v zrnu, sojina moka

50

 

Živilo

Količina
za 1 enoto (g)

krompir

80

kostanj (neolupljen)

45

kruh vseh vrst

30

ajdova kaša in moka, drobtine, ječmenovi kosmiči, ješprenj, pokovka, koruzna moka, koruzni kosmiči, koruzni zdrob, krompirjevi kosmiči, mlinci, misliji, otrobi, ovsena moka, ovseni kosmiči, prepečenec, prosena kaša, proseni kosmiči, pšenična moka, pšenični kosmiči, pšenični zdrob, riž, ržena moka, rženi kosmiči, škrob, testenine brez jajc

20

B STROČNICE

1 enota živila je približno 15 g ogljikovih hidratov, 5 g beljakovin, 0 g maščob in 0 mg holesterola, kar je 350 kJ (83 kcal).

5. skupina
MESO IN ZAMENJAVE ZANJ

A MESO IN ZAMENJAVE Z MANJ MAŠČOBE– PUSTO MESO BREZ VIDNE MAŠČOBE IN PERUTNINA BREZ KOŽE

1 enota živila je približno 0 g ogljikovih hidratov, 7 g beljakovin in 2 g maščob, kar je 190 kJ (45 kcal).

Živilo

Količina
za 1 enoto
(g)

Holesterol
(mg)

divji zajec in kunec

40

28

govedina v ovitku

40

8

jajčni beljak

70

0

konjsko meso

40

21

lignji

40

89

mlado goveje meso,
pleče

40

26

mlado goveje meso,
stegno

40

20

orada

50

35

oslič

50

25

piščančje belo meso
brez kože

40

11

piščančje temno
meso brez kože

40

24

postrv

50

27

pršut brez vidne
maščobe

30

28

puranje belo meso
brez kože

40

18

puranje temno meso
brez kože

40

29

sejtan (pšenično meso)

50

0

skuta, pusta,
z največ 10 % m. m.

50

6,5

sojini kosmiči in
koščki

15

0

srna

40

21

svinjsko meso, kare

40

22

svinjsko meso, stegno

40

20

šunka

40

24

telečje meso, pleče

40

28

telečje meso, stegno

40

25

tofu (sojin sir)

90

0

tuna

50

13

B MESO IN ZAMENJAVE Z VEČ MAŠČOBE – SREDNJE MASTNO MESO

1 enota živila je približno 0 g ogljikovih hidratov, 7 g beljakovin in 7 g maščob, kar je 390 kJ (93 kcal).

Ta živila že sama vsebujejo dovolj maščobe, zato je za kuho ali zabelo ni treba dodajati. Na vsako enoto živila iz te skupine vzamemo po eno enoto maščobe manj.

Živilo

Količina
za 1 enoto
(g)

Holesterol
(mg)

gorgonzola

30

26

jajce, celo

60

300

parmezan

20

19

ribe (skuša, krap,
slanik, sardine)

40

40

sir z največ
30 % m. m.

25

13

mocarela

35

17

6. skupina
MAŠČOBE IN MAŠČOBNA ŽIVILA

A ŽIVILA, KI VSEBUJEJO PRETEŽNO ENKRAT NENASIČENE MAŠČOBNE KISLINE

1 enota živila je približno 0 g ogljikovih hidratov, 0 g beljakovin, 5 g maščob in 0 mg holesterola, kar je 200 kJ (48 kcal).

Živilo

Količina
za 1 enoto
(g)

Domača mera

arašidi

10

6 arašidov

avokado
(brez koščice)

25

osminka

lešniki

14

1 žlica

mandlji

10

1 žlica

oljke, zelene

40

6 oljk

olje, arašidno

5

1 žlička

olje, oljčno

5

1 žlička

olje, repično

5

1 žlička

B ŽIVILA, KI VSEBUJEJO PRETEŽNO VEČKRAT NENASIČENE MAŠČOBNE KISLINE

1 enota živila je približno 0 g ogljikovih hidratov, 0 g beljakovin in 5 g maščob, kar je 200 kJ (48 kcal).

Živilo

Količina
za 1 enoto
(g)

Domača
mera

Holesterol
(mg)

majoneza

6

1 žlička

5

mak

10

2 žlički

0

olje iz koruznih kalčkov

5

1 žlička

0

olje, bučno

5

1 žlička

0

olje, koruzno

5

1 žlička

0

olje, mešano
jedilno

5

1 žlička

0

olje, sojino

5

1 žlička

0

olje, sončnično

5

1 žlička

0

orehova jedrca

8

5 polovičk

0

sezamovo seme

8

1 žlička

0

sončnične pečke

10

1 žlička

0

tatarska omaka

9

1 žlička

5

C ŽIVILA, KI VSEBUJEJO PRETEŽNO NASIČENE MAŠČOBNE KISLINE

1 enota živila je približno 0 g ogljikovih hidratov, 0 g beljakovin in 5 g maščob, kar je 200 kJ (48 kcal).

Živilo

Količina
za 1 enoto
(g)

Domača
mera

Holesterol
(mg)

kokosova moka

8

2 žlički

0

margarina

6

1 žlička

0

margarina z manj maščobe

12

2 žlički

0

maslo

6

1 žlička

14

smetana, kisla (20 % m. m.)

25

2 žlici

17

smetana, sladka (30 % m. m.)

15

1 žlica

17

smetana za kavo (10 % m. m.)

50

4 žlice

22

sirni namaz s smetano

20

4 žličke

22

sirni namaz, lahki

25

5 žličk

17

7. skupina
SLADKOR IN SLADKA ŽIVILA

1 enota živila je približno 10 g ogljikovih hidratov, 0 g beljakovin, 0 g maščob in 0 g holesterola, kar je 170 kJ (40 kcal).

Živilo

Količina
za 1 enoto
(g)

Domača
mera

breskov kompot, manj sladek

50

pol breskve

džem

15

2 žlički

instant kakav

12

1 žlica

marmelada

15

2 žlički

marmelada z manj sladkorja

25

1 žlica

med

12

2 žlički

mlečna čokolada

20

2 koščka

puding v prahu

10

1 žlica

sladkor

10

2 žlički

sokovi brez dodanega sladkorja

 

1 dl

Sestavljanje jedilnika

Predstavljamo vam štiri celodnevne jedilnike, ki so uravnoteženi tako po energijskih deležih posameznih obrokov kot po vrstah hranil.

V prvi tabeli je navedeno število enot posamezne skupine živil, ki jih lahko pojeste na dan.

V naslednjih štirih tabelah smo pripravili nekaj idej za celodnevno prehrano.

Ustvarjanje drugačnih jedilnikov pa prepuščamo vaši domišljiji. Upoštevajte število enot in živila menjajte samo v okviru iste skupine. Pri tem si pomagajte s tabelami enakovrednih živil, primernih za zamenjavo.

 

Obrok

 

Skupina živil

Enote in energijski deleži posameznih obrokov

1. primer

2. primer

3. primer

4. primer

enote

delež (%)

enote

delež (%)

enote

delež (%)

enote

delež (%)

zajtrk

mleko in fermentirano mleko

1

28

0

30

1

28

1

32

zelenjava

0

1

0

0

sadje

1

0

1

1

skrobna živila

4

3

3

4

pusto meso in zamenjave

2

0

0

2

meso in zamenjave z več maščobe

0

1

0

0

maščobe in maščobna živila

1

0

2

3

sladkor in sladka živila

0

1

3

0

malica

mleko in fermentirano mleko

1

11

0

12

1

10

1

10

sadje

1

2

1

1

skrobna živila

1

2

1

1

sladkor in sladka živila

0

1

0

0

maščobe in maščobna živila

0

1

0

0

kosilo

nezakuhana juha

poljubno

32

poljubno

31

poljubno

31

poljubno

29

zelenjava

2

2

2

2

skrobna živila

3

3

3

3

stročnice

0

0

0

0

pusto meso in zamenjave

2

3

2

2

maščobe in maščobna živila

6

6

6

6

malica

sadje

1

10

1

9

1

10

1

10

škrobna živila

2

2

2

2

večerja

nezakuhana juha

poljubno

19

poljubno

19

poljubno

21

poljubno

19

zelenjava

2

2

2

1

skrobna živila

2

2

2

2

stročnice

0

1

0

1

pusto meso in zamenjave

0

0

0

0

meso in zamenjave z več maščobe

0

0

2

0

maščobe in maščobna živila

4

3

1

3

 

Celodnevni vnos energije

8430kJ
(1994 kcal)

8525kJ
(2016 kcal)

8640kJ
(2044 kcal)

8675kJ
(2052 kcal)

 

ogljikovi hidrati

256 g

55

285 g

58

280 g

56

275 g

55

beljakovine

74 g

15

67 g

14

72 g

14

77 g

15

maščobe

67 g

30

63 g

28

67 g

30

67 g

30

1. primer celodnevnega jedilnika

Obrok

Skupine živil

Enote

Živila in jedi

Količina
(g)

Holesterol
(mg)

zajtrk

mleko in fermentirano mleko

1

mleko

200

6

zelenjava

0

 

 

 

sadje

1

melona

250

0

skrobna živila

4

ovsen kruh

120

0

pusto meso in zamenjave

2

pršut brez maščobe

60

56

maščobe in maščobna živila

1

sirni namaz

20

22

sladkor in sladka živila

0

 

 

 

malica

mleko in fermentirano mleko

1

jogurt

180

2,7

sadje

1

jagode

250

0

skrobna živila

1

ovseni kosmiči

20

0

sladkor in sladka živila

0

 

 

 

kosilo

nezakuhana juha

 

 

 

 

zelenjava

2

blitva s česnom

400

0

skrobna živila

3

instant polenta

60

0

stročnice

0

 

 

 

pusto meso in zamenjave

2

pečena orada

100

70

maščobe in maščobna živila

6

oljčno olje za orado in blitvo

30

0

malica

sadje

1

jabolko

150

0

škrobna živila

2

ržena žemlja

60

0

večerja

nezakuhana juha

 

 

 

 

zelenjava

2

krompirjeva solata z zeljem

 

18

skrobna živila

2

stročnice

0

 

 

 

pusto meso in zamenjave

0

 

 

 

maščobe in maščobna živila

4

 

 

 

Celodnevni vnos energije je 8430 kJ (1994 kcal): 265 g ogljikovih hidratov, 74 g beljakovin, 67 g maščob.

2. primer celodnevnega jedilnika

Obrok

Skupine živil

Enote

Živila in jedi

Količina
(g)

Holesterol
(mg)

zajtrk

mleko in fermentirano mleko

0

 

 

 

zelenjava

1

paradižnik, sveži listi bazilike

150

0

sadje

0

 

 

 

skrobna živila

3

polnozrnat kruh

90

0

meso in zamenjave z več maščobe

1

 

35

17

maščobe in maščobna živila

0

 

 

 

sladkor in sladka živila

1

čaj s sladkorjem

10

0

malica

mleko in fermentirano mleko

0

 

 

 

sadje

2

češnjev zavitek

 

 

skrobna živila

2

 

 

 

sladkor in sladka živila

1

 

 

 

maščobe in maščobna živila

1

 

 

 

kosilo

nezakuhana juha

poljubno

 

 

 

skrobna živila

3

 

 

 

stročnice

0

 

 

 

pusto meso in zamenjave

3

piščanec z zelenjavo, rižem in zeleno solato

 

33

zelenjava

2

 

 

maščobe in maščobna živila

6

 

 

 

malica

sadje

1

hruška

150

0

škrobna živila

2

bombeta

60

0

 

večerja

zelenjava

2

 

 

 

skrobna živila

2

črn kruh

60

0

stročnice

1

enolončnica z lečo

 

0

pusto meso in zamenjave

0

 

 

 

maščobe in maščobna živila

3

 

 

 

Celodnevni vnos energije je 8525 kJ (2016 kcal): 285 g ogljikovih hidratov, 67 g beljakovin, 63 g maščob.

3. primer celodnevnega jedilnika

Obrok

Skupine živil

Enote

Živila in jedi

Količina
(g)

Holesterol
(mg)

zajtrk

mleko in fermentirano mleko

1

mleko za kakav

200

6

sladkor in sladka živila

1

instat kakav

12

0

zelenjava

0

 

 

 

sadje

1

banana

80

0

skrobna živila

3

koruzni kruh

90

0

pusto meso in zamenjave

0

 

 

 

maščobe in maščobna živila

2

margarina z maščobnimi kislinami omega 3

24

0

sladkor in sladka živila

2

jagodni džem

30

0

malica

mleko in fermentirano mleko

1

pinjenec

250

10

sadje

1

suhe marelice

35

0

skrobna živila

1

grahamova bombeta

30

0

sladkor in sladka živila

0

 

 

 

kosilo

zelenjava

1

juha z brokolijem in krompirjem

 

 

škrobna živila

1

zelenjava

1

bučke kuhane na sopari in zabeljene z oljčnim oljem

150

0

maščobe in maščobna živila

2

10

0

skrobna živila

2

ajdova kaša

40

0

stročnice

0

 

 

 

pusto meso in zamenjave

2

tofu s sezamom

 

 

maščobe in maščobna živila

4

 

 

 

malica

sadje

1

jabolčna kaša

 

 

škrobna živila

2

 

 

 

večerja

nezakuhana juha

poljubno

 

 

 

zelenjava

2

polnjeni šampinjoni

 

 

skrobna živila

2

široki rezanci s pestom

 

38

stročnice

0

 

 

 

meso in zamenjave z več maščobe

2

 

 

 

maščobe in maščobna živila

1

 

 

 

Celodnevni vnos energije je 8640 kJ (2044 kcal): 280 g ogljikovih hidratov, 72 g beljakovin, 67 g maščob.

4. primer celodnevnega jedilnika

Obrok

Skupine živil

Enote

Živila in jedi

Količina
(g)

Holesterol
(mg)

zajtrk

mleko in fermentirano mleko

1

mleko

200

6

zelenjava

0

 

 

 

sadje

1

grozdje

100

0

skrobna živila

4

ajdov kruh

120

0

pusto meso in zamenjave

2

pusta skuta

100

13

maščobe in maščobna živila

3

orehi

24

0

sladkor in sladka živila

0

 

 

 

malica

mleko in fermentirano mleko

1

sadni jogurt

180

2,7

sadje

1

jabolko

150

0

skrobna živila

1

koruzni kosmiči

20

0

sladkor in sladka živila

0

 

 

 

kosilo

škrobna živila

1

goveja juha z rezanci

80

0

zelenjava

2

grah v prikuhi z maslom

maščobe in maščobna živila

2

12

28

skrobna živila

2

krompir z zelišči

 

 

stročnice

0

 

 

 

pusto meso in zamenjave

2

kuhana govedina iz juhe

80

52

maščobe in maščobna živila

4

 

 

 

malica

sadje

1

breskev

160

0

škrobna živila

2

makovka

60

0

večerja

nezakuhana juha

 

 

 

 

zelenjava

1

solata kristalka s kuhanim fižolom

200

0

stročnice

1

60

0

skrobna živila

2

ržen kruh

120

0

pusto meso in zamenjave

0

 

 

 

maščobe in maščobna živila

3

oljčno olje

15

0

Celodnevni vnos energije je 8675 kJ (2052 kcal): 275 g ogljikovih hidratov, 77 g beljakovine, 67 g maščobe.

Recepti

Zaželene vrednosti

  • skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l
  • holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l
  • trigliceridi: manj kot 1,7 mmol/l
  • holesterol HDL: več kot 1 mmol/l pri moških,

več kot 1,2 mmol/l pri ženskah

Zaželene vrednosti holesterola pri bolnikih s srčno-žilno boleznijo ali sladkorno boleznijo ali pri bolnikih z izrazito zvišanimi vrednostmi krvnih maščob

  • skupni holesterol: manj kot 4 mmol/l
  • holesterol LDL: manj kot 2 mmol/l,

Knjižica Zdrava prehrana pri zvišanem holesterolu je izšla v Krkini zbirki V skrbi za vaše zdravje

Avtorji:
Mojca Bizjak, univ. dipl. inž.
Maja Verhovec, dietetičarka
Klinični center Ljubljana
Oddelek za dietno prehrano
Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana

prim. asist. dr. Mateja Bulc, dr. med.
Zdravstveni dom Ljubljana Šiška
Derčeva 5, 1000 Ljubljana

 
Preberite knjižice
Ali imate povečan holesterol?
PDF - 2,6 MB
Presnovni sindrom
PDF - 461 kB
Dieta ob povišanem holesterolu
PDF - 1,5 MB
Zdrava prehrana pri povišanem holesterolu
PDF - 1,1 MB
Recepti
PDF - 170 kB
 
Ali ste vedeli

Kako preverite, ali imate v krvi preveč maščobe?
Preveč maščobe v krvi ne boli in tudi čutimo je ne. Edini način, da izveste, kakšna je vsebnost maščob v krvi je, da se jo določi.

Kakšna naj bo vsebnost maščob v krvi?
Skupnega holesterola naj bo manj kot 5 mmol/l. Holesterola LDL naj bo manj kot 3 mmol/l. Trigliceridov naj bo manj kot 1,7 mmol/l. Holesterola HDL mora biti več kot 1 mmol/l. pri moških in več kot 1,2 mmol/l pri ženskah.

Kaj pa pri bolj ogroženih posameznikih?
Skupnega holesterola naj bo manj kot 5 mmol/l. Holesterola LDL naj bo manj kot 3 mmol/l.
Nižje zaželene vrednosti veljajo za bolnike s srčno-žilno ali sladkorno boleznijo in za tiste, pri katerih obstaja veliko tveganje za pojav srčno-žilne bolezni.

 

Pomembno!
Vse podatke na naših spletnih straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.

Skrbnik strani je Krka, d. d., Novo mestona vrh stranipravne informacijezaščita zasebnosti
Krka, d. d., Novo mesto se zavezuje, da bo varovala vse osebne podatke v skladu z
Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004) in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
© 2010 — produkcija ENA — spletne rešitve (T)media