Srčna kap

Akutni koronarni sindrom oz. nenadni zaplet kronične bolezni žil, ki oskrbujejo srce, pogosto poimenovan kar srčna kap, predstavlja glavni vzrok obolevanja in umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. Po zadnjih podatkih je letno v Sloveniji vsaj 4000 ljudi z akutnim koronarnim sindromom.

Za preživetje bolnika in njegovo nadaljnjo kakovost življenja je izjemnega pomena hitro in pravilno ukrepanje v primeru nenadnega zastoja srca ob srčni kapi. Z osnovnim srčnim oživljanjem, ki ga lahko izvaja tudi laik, medtem ko je urgentna medicinska ekipa na poti do bolnika, začasno vzdržujemo bolnika pri življenju.

Nenadna srčna smrt - glavni vzrok umiranja v razvitih deželah

Prof. dr. Marko Noč, dr. med.

Uvod

Bolezni srca in ožilja nedvomno predstavljajo poglaviten problem sodobne civilizacije in dandanes največ ljudi umre zaradi srčne kapi. Dobri preventivni ukrepi lahko sicer zmanjšajo pojavnost bolezni srca in ožilja, odpraviti pa jih ne morejo. Vsak laik se bo zato znašel v situaciji, ko bi lahko s pravilnim ravnanjem svojcu, prijatelju ali neznancu s srčno kapjo lahko rešil življenje.

Kaj je srčna kap?

Srčna kap nastane, ker na enem izmed koronarnih plakov nepričakovano nastane razpoka, na njen pa krvni strdek, ki zapre svetlino prizadete koronarne arterije. Srčna mišica zato prične odmirati, v najhujšem primeru pa pride do nenormalnega prevajanje električnega impulza in srce se praktično „ustavi“. To najhujšo obliko srčne kapi imenujemo nenadna srčna smrt.

Nenadna srčna smrt - najbolj zahrbtna oblika srčne kapi

Najbolj zahrbtna oblika srčne kapi je nenadna srčna smrt saj največkrat nastopi povsem nepričakovano in več kot polovica bolnikov pred usodnim dogodkom nima prav nobenih težav. Nenadna srčna smrt največkrat nastopi zaradi tako imenovane prekatne fibrilacije, za katero je značilna povsem kaotična električna srčna aktivnost. Mehanična aktivnost srca, torej črpanje krvi po telesu, nenadoma povsem preneha in če ne ukrepamo takoj, se začne proces umiranja, ki v 5-10 minutah postane nepovraten. Ker do nenadne srčne smrti največkrat pride izven bolnišnice - v domačem okolju, na cesti ali v službi - so ob dogodku praviloma prisotni le laiki.

Pravilni ukrepi laika ob nenadni srčni smrti

1. Prepoznava znakov
Bolnik se, pogosto brez predhodnih znakov kot sta bolečina v prsih ali občutek nerednega bitja srca, nenadoma zgrudi. Na klic se ne odziva in ne moremo ga "zbuditi". Pogosto ima predvsem v začetku lahko tudi krče, kar lahko napačno ocenimo kot božjast-epileptični napad. Velikokrat ti bolniki v začetku tudi hropejo, kar lahko napačno ocenimo za "težko" dihanje.

2. Takojšnje obveščanje urgentne medicinske službe
Če posumimo na nenadno srčno smrt, moramo takoj obvestiti urgentno medicinsko službo. V ta namen pokličemo številko "112" in dispečerju kratko in jedrnato povemo kaj se je zgodilo.

3. Osnovno srčno oživljanje laikov
Vsak laik se bežno spominja osnovnega srčnega oživljanja, bodisi iz pouka v osnovni ali srednji šoli bodisi tečaja Rdečega križa pred vozniškim izpitom. Ker večina ljudi nikoli ni bila v situaciji, da bi morala resnično oživljati, in ker tega znanja redno ne obnavlja, povprečen laik le redko pravilno ukrepa v tej situaciji. Najboljši način, da si laik pridobi znanje o pravilnem ravnanju je obisk tečaja o postopkih osnovnega oživljanja.

Z osnovnim srčnim oživljanjem, ki ga izvajamo medtem, ko je urgentna medicinska ekipa na poti do bolnika, ustvarimo približno 20 % normalnega srčnega pretoka in s tem začasno vzdržujemo srce in centralni živčni sistem pri življenju. Lahko bi rekli, da za bolnika "kupimo" pomembne minute do prihoda urgentne ekipe, ki lahko edina ponovno vzpostavi delovanje srca. Vsak laik bi zato moral poznati osnovne postopke srčnega oživljanja, ki so v bistvu veliko bolj preprosti kot na primer delo z računalniki, gospodinjskimi aparati ali na primer vožnja avtomobila. Podatki na področju Ljubljane so pokazali, da le 20 % laikov ob prihodu medicinske ekipe izvaja osnovno oživljanje, in še to, žal pogosto, nepravilno. Če laik ni pripravljen dajati umetno dihanje "usta na usta" mora obvezno izvajati zunanjo masažo srca.

4. Čimprejšnja defibrilacija - elektrošok
Čimprejšnja defibrilacija ali laično »elektrošok« je edini poseg, ki lahko vzpostavi ponovno delovanje srca. Smatramo ga za najpomembnejšega. Z vsako minuto zamude do »elektrošoka« verjetnost preživetja pade za približno 10 %. V naših razmerah defibrilacijo trenutno lahko izvede le urgentna medicinska ekipa, saj je za prepoznavo te motnje ritma in pravilen poseg potrebno medicinsko znanje, ki ga laik nima. Da bi zmanjšali zamudi do defibrilacije, se uveljavljajo avtomatski zunanji defibrilatorji, ki s pomočjo Krke prihajajo tudi v slovenski prostor.

Avtomatski zunanji defibrilator je potrebno le namestiti na bolnika in vklopiti. Sam namreč prepozna motnjo srčnega ritma in po potrebi sproži elektrošok. Zelo pomembno je, da laika-reševalca vodi pri oživljanju z jasnimi zvočnimi navodili. Je torej kot »smart box«, ki bistveno poveča verjetnost preživetja bolnika. Ker je ravnanje s temi aparaturami zelo preprosto in ne presega nivoja znanja, ki ga laik lahko pridobi na tečaju osnovnega oživljanja, z njimi lahko ravnajo tudi laiki. Ti avtomatski zunanji defibrilatorji morajo biti nameščeni na mestih, kjer se zbira veliko ljudi - železniške in avtobusne postaje, letališča, kongresne in športne dvorane in celo v letalih. Tam je verjetnost, da bo nekdo doživel nenadno srčno smrt največja. Avtomatski defibrilatorji bi bili lahko nameščeni podobno kot javni telefoni, gasilski aparati, ali doma kot del stanovanjske opreme, podobno kot radio, televizija ali pralni stroj. Dosedanje izkušnje s temi aparati in njihovo uporabo s strani laikov v tujini so namreč zelo ugodne.

Sklep

Srčna kap je eden najpogostejših vzrokov umiranja v razvitem svetu in tudi v Sloveniji. Pri reševanju življenj je izobražen laik nepogrešljiv in usodnih napak na terenu, ki izvirajo iz neznanja, tudi sodobna bolnišnična medicina ne more več popraviti. Osnovno znanje o prepoznavanju in ukrepih pri srčni kapi zato sodijo v splošno izobrazbo vsakega laika. Avtomatski zunanji defibrilatorji, ki postopoma prihajajo v slovenski prostor, pa nedvomno pomenijo pomembno nadgradnjo pri srčnem oživljanju s strani laikov.

Lokacije, kjer bodo nameščeni avtomatski defibrilatorji

---

Prof. dr. Marko Noč, dr. med.
Center za intenzivno interno medicino
SPS Interna klinika
Univerzitetni klinični center
Zaloška 7
1000 Ljubljana
marko.noc@mf.uni-lj.si