Kaj ogroža srce in žilje

• Kakšne so posledice ateroskleroze
• Kako preprečiti nastanek in razvoj bolezni srca in žilja
• Kako zmanjšati tveganje
• Vprašalnik o stopnji ogroženosti
  

Bolezni srca in žilja po svetu in pri nas

V zadnjih petindvajsetih letih smo spoznali, da lahko z zdravim načinom življenja preprečimo nekatera bolezenska dogajanja, ki povzročajo povečano in prezgodnjo obolevnost in umrljivost ljudi. V mislih imamo predvsem srčnomišični infarkt, možgansko kap, odpoved ledvic in prizadetost žil drugje po telesu. V razvitem svetu zato dobiva vse večji pomen preprečevanje bolezni (preventiva). V ZDA so to spoznali pred nami in upravičeno so lahko ponosni na rezultate t. i. preventivnih ukrepov. Umrljivost in obolevnost zaradi bolezni srca in žilja sta se tam v zadnjih petindvajsetih letih zmanjšali za polovico in življenje se je podaljšalo. V Evropi se je zadnjih desetih letih umrljivost do 64. leta starosti zaradi teh bolezni zmanjšala za celih petnajst odstotkov. Slovenci pa zbolevamo in umiramo zaradi bolezni srca in žilja še vedno prepogosto prav zaradi premajhnega upoštevanja načel zdravega življenja.

Umrljivost v starosti od 54 do 64 let:

• 33 % moških umre zaradi bolezni srca in žilja
• 10 % žensk umre zaradi bolezni srca in žilja

Kaj je arterioskleroza?

V žilno steno se z notranje strani začno odlagati krvne maščobe (holesterol), nastanejo večji ali manjši ateromi (plaki, lehe), ki jih sčasoma preraste vezivo, vanje se odloži tudi kalcij. Govorimo o aterosklerozi. Na tako spremenjeno žilno steno pa se lahko prilepijo krvne ploščice (trombociti), nastane strdek krvi, ki lahko delno ali popolnoma zapre žilo. Arterioskleroza je torej bolezenski proces v stenah žil, ki lahko pripelje do zožitve žil in s tem do slabše prekrvitve in oskrbe organov (srčne mišice, možganov, ledvic, mišic, črevesja) s kisikom in hranljivimi snovmi.

Kakšne so posledice?

Koronarna bolezen

Zaradi zožitve koronarnih (venčnih) žil je del srčne mišice nezadostno prekrvljen. Pride do t. i. angine pektoris, večkrat prav nevzdržne bolečine v prsnem košu.Ta lahko mine po počitku ali po uporabi zdravil, lahko pa je predstopnja akutnega srčnomišičnega infarkta. Pri tem propade del srčne mišice. Ishemična bolezen srca, kot te simptome skupno ponavadi imenujemo, lahko povzroči nenadno smrt, še pogosteje pa vodi v srčno popuščanje.

Možganska kap

Poznamo dve obliki možganske kapi. Ishemična okvara možganov nastane, kadar se prekrvitev predela možganov zmanjša pod kritično mejo. Možganska krvavitev, ki nastane nenadno, se najpogosteje pojavlja pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom. Krvavitev se hitro širi, kar povzroča propadanje možganovine. Bolniki z obsežno možgansko krvavitvijo le redko preživijo več kot nekaj dni.

Periferna arterijska žilna bolezen

Ateromi nastajajo navadno v arterijah nog, posledica pa je postopno slabšanje prekrvitve ustreznega področja. Pri mišičnem naporu se lahko v mišicah zaradi povečanih potreb pojavi zelo močna, nenadna, ostra bolečina, ki po počitku preneha. Ta znak imenujemo intermitentna klavdikacija (občasno šepanje). Nezdravljena bolezen lahko vodi v gangreno (odmrtje), ki se navadno prične pri prstih in se širi navzgor.

Kaj ogroža srce in žilje?

Epidemiološke raziskave so razkrile celo vrsto dejavnikov, ki sodelujejo pri nastanku in razvoju arterioskleroze. Čeprav so vplivi teh dejavnikov različno pomembni, je od njih odvisna ogroženost za nastanek ishemične bolezni srca, možganske žilne bolezni in periferne arterijske žilne bolezni. Nekaj dejavnikov je takih, na katere ne moremo vplivati. To so starost (pogostost ateromov in njihovih komplikacij je premosorazmerna s starostjo), spol (moški so bolj ogroženi od žensk), dednost (bolniki s koronarno boleznijo imajo navadno v družini sorodnike, ki so imeli koronarno bolezen ali so umrli nenadne smrti relativno mladi). Veliko dejavnikov pa je takih, na katere lahko sami ali pa s pomočjo zdravnika odločilno vplivamo.

Prevelika telesna teža

Telesna teža je dokazano povezana z zvišanim krvnim tlakom, koronarno boleznijo in možgansko kapjo.

V Ljubljani je pretežkih 43 % moških in 54 % žensk.

Zvišan holesterol

Dejavnik tveganja, ki je tesno povezan z nastajanjem arterioskleroze, je zvišana raven holesterola v serumu.

V Ljubljani ima povišane vrednosti krvnega holesterola kar 67 % moških in 60 % žensk.

Kajenje

Pri kadilcih je koronarna bolezen vsaj dvakrat pogostejša kot pri nekadilcih. Tveganje narašča s številom dnevno pokajenih cigaret.

V Ljubljani je med odraslimi ženskami 29 %, med moškimi pa 40 % kadilcev.

Zvišan krvni tlak

Raziskave so dokazale jasno povezavo med višino krvnega tlaka in tveganjem za razvoj koronarne bolezni in možgansko-žilne bolezni.

V Ljubljani ima zvišan krvni tlak 47 % moških in 31 % žensk.

Čezmerno pitje alkoholnih pijač

Povezava med arteriosklerozo in čezmernim pitjem alkoholnih pijač je nedvomna. Prenehanje zlorabe alkohola je koristno v vsakem trenutku.

Zvišan krvni sladkor

Glavni vzroki prezgodnje smrti diabetikov tipa I in tipa II so: koronarna bolezen, možganska žilna bolezen ali periferna arterijska žilna bolezen.

V Ljubljani ima zvišan krvni sladkor 64 % moških in 49 % žensk.

Telesna nedejavnost

Ljudje, ki so telesno dejavni, dokazano manj zbolevajo za koronarno boleznijo. Tveganje za možgansko kap ni tako tesno povezano s telesno dejavnostjo.

V Ljubljani kar 69 % moških in 74 % žensk telesno ni dovolj aktivnih.

Če je prisotnih več dejavnikov tveganja, je celotno tveganje seštevek vseh!

Kako preprečevati nastanek in razvoj bolezni srca in žilja?

Preprečevanje arterioskleroze in posledičnih bolezni srca in žilja temelji na ugotavljanju ogroženosti in odpravljanju dejavnikov, ki predstavljajo povečano tveganja.

Ugotavljanje ogroženosti

Ogroženost lahko delno ugotovi vsak sam, nekatere dejavnike pa lahko odkrije zdravnik.

Ugotavljanje morebitne prisotnosti dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in žilja pomeni torej določanje stopnje ogroženosti posameznika.

Ugotavljanje stopnje ogroženosti

• podatki o morebitnih boleznih in stanjih v družini (koronarna bolezen, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, zvišan holesterol itd)
• kajenje (nekadilec, redni kadilec, nekdanji kadilec, koliko let in koliko cigaret na dan)
• višina krvnega tlaka
• koncentracija maščob v serumu
• telesna teža in indeks telesne mase
• krvni sladkor
• prehrambene navade (sol, alkohol, kalorična vrednost hrane)
• telesna aktivnost (kako pogosto, kako dolgo, kako intenzivno)

Kako zmanjšati tveganje?

Življenjski slog

Tveganje za nastanek in razvoj arterioskleroze in posledičnih bolezni srca in žilja lahko uspešno zmanjšamo s slogom življenja, ki mu pravimo zdrav način življenja. To ni zdravljenje, govorimo o normalnem, zdravem načinu življenja, kar je cilj slehernega Slovenca, slehernega človeka. Vsi “ogroženi”, torej vsi, pri katerih so prisotni dejavniki nevarnosti za razvoj bolezni srca in žilja, pa morajo storiti še več. Nevarnosti morajo najprej poskušati odpraviti sprva s strožjimi dietetskimi in drugimi ukrepi brez zdravil, večkrat pa je potrebno tudi jemanje različnih zdravil pod nadzorom zdravnika.

Pomoč zdravnika

1. Zdravnik bo nudil pomoč pri odvajanju od kajenja, odpravljanje nepravilnega prehranjevanja, načrtovanju telesne aktivnosti itd.
2. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila, kadar bo to potrebno, morda bodo potrebni tudi temeljitejši laboratorijski in drugi pregledi.

Vprašalnik o stopnji ogroženosti

---

Knjižica Nevarnosti za srce in žilje je izšla v Krkini zbirki V skrbi za vaše zdravje

doc. dr. Rok Accetto, dr. med.
Klinični center Ljubljana
Klinični oddelek za hipertenzijo
Bolnica dr. Petra Držaja
Vodnikova 62
1000 Ljubljana

asist. Mateja Bulc, dr. med.
Zdravstveni dom Ljubljana
enota Šiška
Derčeva 5
1000 Ljubljana