Nevarnosti za srce in žilje

• Bolezni srca in žilja po svetu in pri nas
• Kaj je ateroskleroza?
• Kakšne so posledice ateroskleroze?
• Kaj ogroža srce in žilje?
• Kako preprečiti nastanek in razvoj bolezni srca in žilja?
• Kako zmanjšati tveganje?
• Vprašalnik o stopnji ogroženosti

Bolezni srca in žilja po svetu in pri nas

V zadnjih petindvajsetih letih smo spoznali, da lahko z zdravim načinom življenja preprečimo nekatera bolezenska dogajanja, ki so vzrok za pogostejše obolevanje in prezgodnje umiranje ljudi. V mislih imamo predvsem srčni infarkt, možgansko kap, ledvično odpoved in prizadetost žil drugje po telesu.
V razvitem svetu zato dobiva preprečevanje bolezni (preventiva) vse večji pomen. V ZDA so to spoznali pred nami in upravičeno so lahko ponosni na rezultate t. i. preventivnih ukrepov. Obolevnost in umrljivost zaradi bolezni srca in žilja sta se tam v zadnjih petindvajsetih letih zmanjšali za polovico, pričakovana življenska doba pa se je podaljšala. V Evropi se je v zadnjih desetih letih umrljivost zaradi teh bolezni  pri ljudeh do 64. leta starosti zmanjšala kar za petnajst odstotkov. Slovenci prav zaradi premajhnega upoštevanja načel zdravega življenja še vedno prepogosto obolevamo in umiramo zaradi bolezni srca in žilja..
Umrljivost Slovencev v starosti od 54 do 64 let:

• 33 % moških umre zaradi bolezni srca in žilja
• 10 % žensk umre zaradi bolezni srca in žilja

Kaj je arterioskleroza?

Ko se na notranjo stran žilne stene začno nalagati krvne maščobe (holesterol), nastanejo večje ali manjše obloge (ateromi, plaki, lehe), ki jih sčasoma preraste vezivo. Ko se začne v aterome nalagati tudi kalcij, govorimo o aterosklerozi. Na tako spremenjeno žilno steno se lahko prilepijo krvne ploščice (trombociti) in nastane krvni strdek, ki lahko žilo delno ali popolnoma zapre.
Arterioskleroza je bolezenski proces v stenah žil, ki lahko pripelje do zožitve žil in s tem do slabše prekrvitve in oskrbe organov (srčne mišice, možganov, ledvic, mišic, črevesja) s kisikom in hranljivimi snovmi.

Kakšne so posledice ateroskleroze?

Koronarna bolezen
Zaradi zožitve koronarnih (venčnih) žil je del srčne mišice nezadostno prekrvljen. Pride do t. i. angine pektoris, večkrat prav nevzdržne bolečine v prsnem košu.Ta lahko mine po počitku ali po uporabi zdravil, lahko pa je predstopnja akutnega srčnega infarkta, ko propade del srčne mišice. Ishemična bolezen srca (koronarna bolezen) lahko povzroči nenadno smrt, še pogosteje pa vodi v srčno popuščanje.

Možganska kap
Poznamo dve obliki možganske kapi. Ishemična okvara možganov nastane, kadar se prekrvitev predela možganov zmanjša pod kritično mejo. Možganska krvavitev, ki nastane nenadno, se najpogosteje pojavlja pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom. Krvavitev se hitro širi, kar povzroča propadanje možganovine. Bolniki z obsežno možgansko krvavitvijo le redko preživijo več kot nekaj dni.

Periferna arterijska žilna bolezen
Ateromi nastajajo navadno v arterijah nog, posledica pa je postopno slabšanje prekrvitve ustreznega področja. Pri mišičnem naporu se lahko zaradi povečanih potreb po kisiku pojavi zelo močna, nenadna, ostra bolečina, ki po počitku preneha. Ta znak imenujemo intermitentna klavdikacija (občasno šepanje). Nezdravljena bolezen lahko vodi v gangreno (odmrtje), ki se navadno prične pri prstih in se širi navzgor.

Kaj ogroža srce in žilje?

Epidemiološke raziskave so razkrile celo vrsto dejavnikov, ki sodelujejo pri nastanku in razvoju arterioskleroze. Čeprav so vplivi teh dejavnikov različno pomembni, predstavljajo nevarnost za nastanek kroničnih bolezni (ishemične bolezni srca, možganskožilne bolezni in periferne arterijske bolezni).
Na nekatere dejavnike ne moremo vplivati. To so starost (pogostost nastanka ateromov in zapletov, ki jih povzročajo, narašča s starostjo), spol (moški so bolj ogroženi od žensk), dednost (bolniki s koronarno boleznijo imajo navadno v družini sorodnike, ki so imeli koronarno bolezen ali so umrli nenadne smrti relativno mladi). Veliko dejavnikov pa je takih, na katere lahko odločilno vplivamo sami ali z zdravnikovo pomočjo.

Prevelika telesna teža
Prevelika telesna teža je dokazano povezana z zvišanim krvnim tlakom, koronarno boleznijo in možgansko kapjo.

indeks telesne mase =	telesna teža (kg)
	telesna višina2(m2)

Povečane vrednosti holesterola
Dejavnik tveganja, ki je tesno povezan z nastajanjem arterioskleroze, je povečana koncentracija holesterola v serumu.

Kajenje
Pri kadilcih je koronarna bolezen vsaj dvakrat pogostejša kot pri nekadilcih. Tveganje narašča s številom dnevno pokajenih cigaret.

Zvišan krvni tlak
Raziskave so dokazale jasno povezavo med višino krvnega tlaka in tveganjem za razvoj koronarne bolezni in možganskožilne bolezni.

Čezmerno pitje alkoholnih pijač
Povezava med arteriosklerozo in čezmernim pitjem alkoholnih pijač je nedvomna. Prenehanje zlorabe alkohola je koristno v vsakem trenutku.

Zvišan krvni sladkor
Glavni vzroki prezgodnje smrti diabetikov tipa I in tipa II so: koronarna bolezen, možganskožilna bolezen ali periferna arterijska arterijska bolezen.

Telesna nedejavnost
Ljudje, ki so telesno dejavni, dokazano manj pogosto zbolevajo za koronarno boleznijo. Tveganje za možgansko kap ni tako tesno povezano s telesno dejavnostjo.
V Ljubljani kar 69 % moških in 74 % žensk telesno ni dovolj aktivnih.

Če imamo več dejavnikov tveganja, je celotno tveganje seštevek vseh!

Kako preprečevati nastanek in razvoj bolezni srca in žilja?

Preprečevanje arterioskleroze in posledičnih bolezni srca in žilja temelji na ugotavljanju ogroženosti in odpravljanju dejavnikov, ki povečujejo tveganja.

Ugotavljanje ogroženosti
Ogroženost lahko delno ugotovi vsak sam, nekatere dejavnike pa lahko odkrije zdravnik.
Ugotavljanje morebitne prisotnosti dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in žilja pomeni torej določanje stopnje ogroženosti posameznika.

Ugotavljanje stopnje ogroženosti
Izhodišča za ugotavljanje stopnje ogroženosti.

• podatki o morebitnih boleznih in stanjih v družini (koronarna bolezen, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, povečane vrednosti holesterola itd)
• kajenje (nekadilec, redni kadilec, nekdanji kadilec, koliko let in koliko cigaret na dan)
• vrednosti krvnega tlaka
• količina maščob v serumu
• telesna teža in indeks telesne mase
• vrednosti krvnega sladkorja
• prehranjevalne navade (sol, alkohol, kalorična vrednost hrane)
• telesna dejavnost (kako pogosto, kako dolgo, kako intenzivno)

Kako zmanjšati tveganje?

Življenjski slog
Tveganje za nastanek in razvoj arterioskleroze in posledičnih bolezni srca in žilja lahko uspešno zmanjšamo z zdravim načinom življenja. Tu ne gre za zdravljenje, ampak za upoštevanje zdravih navad, kar je cilj slehernega človeka. Vsi “ogroženi”, torej vsi, pri katerih so že prisotni dejavniki tveganja za razvoj bolezni srca in žilja, pa morajo storiti še več. Tveganje morajo najprej poskušati odpraviti s strožjimi dietetičnimi in drugimi ukrepi (brez zdravil), večkrat pa je potrebno tudi jemanje različnih zdravil pod nadzorom zdravnika.

Pomoč zdravnika

1. Zdravnik bo svetoval pri odvajanju od kajenja, odpravljanju nezdravih prehranjevalnih navad, načrtovanju telesne dejavnosti itd.
2. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila, kadar bo to potrebno, morda bodo potrebni tudi temeljitejši laboratorijski in drugi pregledi.

Vprašalnik o stopnji ogroženosti

Knjižica Nevarnosti za srce in žilje je izšla v Krkini zbirki V skrbi za vaše zdravje

prof. dr. Rok Accetto, dr. med.
Klinični center Ljubljana
Klinični oddelek za hipertenzijo
Bolnica dr. Petra Držaja
Vodnikova 62
1000 Ljubljana

prim. asist. dr. Mateja Bulc, dr. med.
Zdravstveni dom Ljubljana
enota Šiška
Derčeva 5
1000 Ljubljana