Kaj je visok krvni tlak - arterijska hipertenzija?

• Kaj je krvni tlak
• Kako merimo krvni tlak
• Kaj povzroča visok krvni tlak
• Zakaj je potrebno spremljati vrednosti krvnega tlaka
• Kaj lahko storite sami
• Kaj lahko stori zdravnik
• Hipertenzija v starosti

Visok krvni tlak - arterijska hipertenzija

V zadnjih petindvajsetih letih smo spoznali, da lahko z zdravim načinom življenja preprečimo posledice arterijske hipertenzije na organih, ki povzročajo povečano in prezgodnje zbolevanje in umiranje ljudi. V mislih imamo predvsem možgansko kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, odpoved ledvic in prizadetost žil drugje po telesu.

V ambulantah se z arterijsko hipertenzijo srečujemo zelo pogosto. V Ljubljani smo ob pregledu reprezentativnega vzorca odrasle populacije leta 1991 povečani krvni tlak ugotovili pri približno 40 % pregledanih, leta 1997 pa kar pri polovici.

Kaj je krvni tlak?

Krvni tlak imenujemo tisti tlak, s katerim stolpec krvi pritiska na steno žile, po kateri teče. Poznamo sistolični ("zgornji") krvni tlak, ki ga izmerimo takrat, kadar srce iztisne kri v žilje, in diastolični ("spodnji") krvni tlak, ki ga izmerimo, ko srčna mišica počiva. Izrazimo ga v milimetrih živega srebra (Hg).

Optimalen krvni tlak je 120/80 mm Hg

O povečanem krvnem tlaku govorimo, kadar je krvni tlak višji kot 130/85 mm Hg, bodisi da gre le za večje vrednosti sistoličnega krvnega tlaka oz. diastoličnega krvnega tlaka ali pa za povečanje obeh. Izbira načina obravnavanja bolnika s povečanim krvnim tlakom pa je odvisna tudi od velikosti krvnega tlaka, zato govorimo o visoko normalnem krvnem tlaku (130/85 mm Hg do 139/89 mm Hg), blago povečanem krvnem tlaku (140/90 mm Hg do 159/99 mm Hg), o zmerno povečanem krvnem tlaku (160/100 mm Hg do 179/109 mm Hg) in hudi arterijski hipertenziji (več kot 180/110 mm Hg).

optimalni krvni tlak	visoko normalni krvni tlak	blago zvišani krvni tlak	zmerno zvišani krvni tlak	huda arterijska hipertenzija
120/80	130/85 do 139 /89	140/90 do 159/99	160/100 do 179/109	več kot 180/110

Kako merimo krvni tlak?

Krvni tlak običajno merimo z živosrebrnim sfigmomanometrom, manometrom na pero ali pa z elektronskimi merilci. Princip vseh je podoben. Manšeto, ki je povezana z merilcem, ovijemo okrog nadlahti, napihnemo in ob počasnem spuščanju zraka iz manšete (približno 2 mm Hg v eni sekundi) s slušalkami (fonendoskopom) poslušamo tone nad arterijo v komolčni kotanji. Ko tone zaslišimo, odčitamo sistolični krvni tlak, ko pa jih ob nadaljnjem spuščanju zraka iz manšete ne slišimo več, odčitamo diastolični krvni tlak. Pri elektronskih merilcih slušalk ne potrebujemo. Pomembno je, da se pred merjenjem umirimo, da je roka, na kateri merimo krvni tlak, podprta in so mišice sproščene, ter da meritev po nekaj minutah ponovimo vsaj še enkrat. Opazili boste, da bo druga meritev manjša od prve, kar je povsem normalno. Krvni tlak normalno niha; že ob manjšem razburjenju je lahko večji.

Kaj povzroča visok krvni tlak?

Dednost (sorodniki imajo (so imeli) visok krvni tlak), starost (po 45 letu se krvni tlak veča) in spol (moški so bolj ogroženi od žensk) so dejavniki, na katere nimamo vpliva. Za razvoj te tako imenovane esencialne ali primarne arterijske hipertenzije pa morajo biti prisotni tudi nkateri drugi dejavniki, na katere k sreči lahko vplivamo:

• prevelika telesna teža,
• čezmerno uživanje soli,
• čezmerno pitje alkoholnih pijač,
• telesna nedejavnost,
• izpostavljenost škodljivim stresom

Dosti redkeje je povečan krvni tlak posledica obolenja nekaterih organov, kot so žleze z notranjim izločanjem (ščitnica, nadledvična žleza …), obolenja ledvic, zožitve ledvičnih arterij itd. Povečan krvni tlak lahko povzročijo tudi nekatera zdravila in farmacevtski pripravki (npr. kontracepcijske tablete). V teh primerih govorimo o sekundarni arterijski hipertenziji. Po odstranitvi vzroka (ozdravljenju) se krvni tlak normalizira.

Kako si lahko pomagate sami?

Tveganje za nastanek in razvoj arterijske hipertenzije ter posledičnih bolezni srca in žilja lahko uspešno zmanjšamo s slogom življenja, ki mu pravimo zdrav način življenja.

Z zdravim načinom življenja ne preprečimo le nastanka arterijske hipertenzije, ampak lahko povečan krvni tlak uspešno zmanjšamo (do neke mere).

1. Ali kadite?

Kajenje podvoji tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni in tveganje, da boste umrli pred zasluženim odhodom v pokoj, je povečano.

2. Ali popijete preveč alkoholnih pijač?

Tveganje narašča s številom dnevno popitih meric alkohola. Po definiciji gre za čezmerno (tvegano) pitje, če zaužijemo vsak dan več kot 3 merice (moški) oz. 2 merici (ženske) alkoholnih pijač. Enota ali merica je deciliter vina, malo pivo ali eno žganje.

3. Ali ste pretežki?

Shujšajte z ustreznim načinom prehrane. Izogibajte se živil z veliko nasičenimi maščobami, ki so tudi zelo kalorične (npr. maslo, polnomastno mleko, sir), ocvrtih jedi, slaščic itd. Zakaj ne bi pogosteje jedli ribe, perutnino, svežo zelenjavo, posneto mleko, margarino …? Izračunajte svoj indeks telesne mase, ki naj bo med 19 in 25 kg/m² .

indeks telesne mase =	telesna teža (kg)
	telesna višina2(m2)

4. Ali jeste preslano hrano?

Nekateri bolniki z visokim krvnim tlakom so zelo občutljivi za sol, zato bolnikom svetujemo, naj omejijo vnos kuhinjske soli do 5 g (ena kavna žlička) na dan. Okus izboljšajte z dišavnicami in začimbami in uporabljajte nadomestke soli.

5. Ali se premalo gibljete?

Telesno dejavnost izvajajte redno, vsaj dvakrat do trikrat na teden po eno uro. Vsaj 20 minut naj bo tako intenzivna, da se zadihate in oznojite. Uspešne so predvsem aerobne telesne dejavnosti: hoja, plavanje, tek na smučeh, smučanje, pa tudi lahen tek ipd.

Kaj lahko stori zdravnik?

Zdravnik poseže po zdravilu vselej, kadar celo po več mesecih opazovanja in upoštevanja navodil za zdravo življenje krvni tlak ni normalen. Kadar je tveganje za razvoj bolezni srca in žilja veliko, pa se za zdravilo odloči že prej.

Poznamo šest skupin zdravil, ki učinkovito zmanjšujejo krvni tlak:

• diuretike,
• zaviralce receptorjev beta,
• zaviralce angiotenzinske konvertaze,
• antagoniste kalcijevih kanalov,
• zaviralce receptorjev alfa,
• antagoniste angiotenzina II.

Po kliničnem pregledu in tehtnem premisleku se zdravnik odloči za zdravilo, ki je po njegovem mnenju najprimernejše. Če se krvni tlak kljub zdravilu ne normalizira, bo zdravnik zdravilo zamenjal, morda pa bo predpisal dodatno drugo ali celo tretje zdravilo. Zdravilo, ki bo učinkovito za Vas, bo morda povsem neučinkovito pri partnerju, znancu, sorodniku. Vsa predpisana zdravila moramo jemati redno, kajti le tako bomo vzdrževali normalne vrednosti krvnega tlaka.

Zakaj je potrebno spremljati vrednosti krvnega tlaka?

Povečan krvni tlak je eden od pomembnih dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in žilja. Te bolezni so pri nas in v večini razvitih držav glavni vzrok umiranja prebivalstva.

Dokazano je, da je pri ljudeh s povečanim krvnim tlakom ogroženost za nastanek koronarne srčne bolezni trikrat do štirikrat večja, ogroženost za nastanek možganske kapi pa sedemkrat večja kot pri ljudeh z normalnim krvnim tlakom. Če se tega zavedamo, se zavemo tudi pomena bolezni in njenega preprečevanja.

Preprečevanje bolezni srca in žilja temelji na ugotavljanju ogroženosti in odpravljanju dejavnikov tveganja. Ogroženost je večja pri ljudeh, katerih sorodniki imajo visok krvni tlak, pri debelih, pri ljudeh z nezdravimi prehranjevalnimi navadami, pri telesno neaktivnih in pri vseh, ki so izpostavljeni škodljivim stresom.

Z zdravim načinom življenja boste bistveno zmanjšali tveganje, da bi zboleli za boleznimi srca in žilja. Če prisotnih dejavnikov tveganja (npr. povečanega krvnega tlaka, povečane koncentracije holesterola v krvi, sladkorne bolezni …) ne morete odstraniti z zdravim načinom življenja, so potrebna zdravila. Ob normalnem krvnem tlaku, holesterolu itd. bo namreč tveganje zelo podobno tveganju človeka, ki teh dejavnikov tveganja sploh nima.

---

Knjižica Visok krvni tlak je izšla v Krkini zbirki V skrbi za vaše zdravje

doc. dr. Rok Accetto, dr. med.
Klinični center Ljubljana
Klinični oddelek za hipertenzijo
Bolnica dr. Petra Držaja
Vodnikova 62, Ljubljana

asist. Mateja Bulc, dr. med.
Zdravstveni dom Ljubljana
OE Šiška
Derčeva 5, Ljubljana