Kdo in kdaj potrebuje več vitaminov in mineralov?

Kdaj se potrebe po vitaminih in mineralih povečajo?

• Pri nezadostnem vnosu vitaminov in mineralov s hrano: pri bolnikih s prehranjevalnimi motnjami, alkoholikih in pri različnih dietah.
• Pri povečanih presnovnih potrebah: v nosečnosti in med dojenjem, pri ženskah v rodni dobi ob močnih menstruacijah, pri otrocih v prvem letu življenja in v obdobju pospešene rasti, pri bolnikih ob večjih kirurških posegih, pri bolnikih s hudimi poškodbami, vnetji ali travmo.
• Pri zmanjšani absorpciji: pri starejših, pri celiakiji, pri dolgotrajni driski.
• Pri povečanem izločanju, predvsem pri športnikih.
• Pri jemanju estrogenov ali peroralnih kontraceptivov, pri dolgotrajnem zdravljenju z antibiotiki, pri dolgotrajnih infuzijah.

V vseh omenjenih situacijah je priporočljivo jemanje vitaminsko-mineralnih dopolnil. Redno naj jih jemljejo ljudje s povečanimi potrebami po vitaminih in mineralih.

Skupine ljudi s povečanimi potrebami po vitaminih in mineralih:

• Starejši
• Ljudje s srčno-žilnimi obolenji
• Ljudje, ki jemljejo različna zdravila
• Nosečnice in doječe matere
• Kadilci
• Pivci alkoholnih pijač
• Telesno dejavni ljudje
• Vegetarijanci
• Otroci in mladostniki v dobi odraščanja

Starejši
Ženskam v zrelih letih pogosto primanjkuje mineralov, predvsem kalcija, železa, magnezija in cinka. Tako pri moških kot pri ženskah se s starostjo povečujejo predvsem potrebe po vitaminih C in D in provitaminu betakarotenu.

Ljudje s srčno-žilnimi obolenji
Raziskave so pokazale, da je jemanje zadostnih količin antioksidantnih vitaminov C in E, betakarotena in vitaminov skupine B (B₆, B₁₂, folna kislina) obratno sorazmerno s tveganjem za srčno-žilna obolenja.

Ljudje, ki jemljejo različna zdravila
Nekatera zdravila (npr. zdravila proti bolečinam, vročini, alergiji, hormonska kontracepcijska sredstva, antibiotiki, kortikosteroidi) onemogočijo absorpcijo hranil (vitaminov A, B, C, K, kalcija, magnezija, cinka, železa, inozitola) ali zmanjšajo sposobnost celic, da jih izrabi in tako zmanjšajo količino hranil.

Nosečnice in doječe matere
Med nosečnostjo in dojenjem se izrazito povečajo potrebe po folni kislini, vitaminih D in E, piridoksinu, tiaminu, železu, kalciju, fosforju. Pomanjkanje folne kisline v materinem telesu ima najhujše posledice, saj lahko povzroči okvaro hrbtenjače še nerojenega otroka.

Kadilci
Kadilci imajo v primerjavi z nekadilci v plazmi izrazito manjšo koncentracijo vitamina C in folatov.

Pivci alkoholnih pijač
Pitje alkoholnih pijač povzroči pomanjkanje vitaminov skupine B, predvsem niacina, tiamina in kobalamina. Zmanjšajo se tudi koncentracije vitamina E, ki je eden najpomembnejših antioksidantov. Pri pitju alkoholnih pijač prihaja zaradi kopičenja etanola do oksidativnega stresa in povečanega nastanka prostih radikalov, ki jih antioksidanti nevtralizirajo.

Telesno dejavni ljudje
Pomanjkanje nekaterih vitaminov in mineralov povzroči tudi povečana telesna dejavnost. Pri aktivnih športnikih in tudi pri rekreativcih, ki zaužijejo manj kot 2000 kilokalorij na dan, lahko pride do pomanjkanja predvsem kalcija in železa ter nekaterih v vodi topnih vitaminov.

Vegetarijanci
Pri doslednih vegetarijancih obstaja relativno velika možnost pomanjkanja vitamina D in B₁₂. Pri vegetarijancih, ki uživajo tudi mlečne izdelke in jajca, tega skoraj ni.

Otroci in mladostniki v dobi odraščanja
Zaradi intenzivne rasti so potrebe po vitaminih in mineralih pri otrocih večje. Vzrok za hipovitaminozo pri otrocih in mladostnikih je lahko tudi neustrezna prehrana. Pri pomanjkanju teka in enolični prehrani je tveganje za hipovitaminozo največje.