Koliko vitaminov poznamo?

Danes poznamo trinajst vitaminov, ki jih človeško telo nujno potrebuje:

• vitamin A (retinol),
• vitamin D (kalciferol),
• vitamin E (tokoferol),
• vitamin K (filokinon),
• vitamin C (askorbinska kislina);
• vitamini skupine B:
  • tiamin (vitamin B1),
  • riboflavin (vitamin B2),
  • niacin (vitamin B3 ali PP ali niacinamid ali nikotinska kislina ali nikotinamid),
  • piridoksin (vitamin B6),
  • kobalamin (vitamin B12),
  • folna kislina (vitamin B9 ali folacin ali folat),
  • pantotenska kislina (vitamin B5 ali pantenol),
  • biotin (vitamin H).

Vitamin A

Vitamin A so vse spojine, ki imajo biološko aktivnost retinola. Poznamo tri oblike retinoidov: alkohole (retinol), aldehide (retinal) in kisline (retinojska kislina). Tisti karotenoidi, ki se pretvorijo v retinol, so provitamini A. Najaktivnejši med njimi je betakaroten. Vitamin A v telesu deluje lokalno in sistemsko. Lokalno delovanje je vezano predvsem na zaznavanje svetlobe, saj je retinol bistveni sestavni del vidnih pigmentov rodopsina in jodopsina, ki ju najdemo v čepkih in paličicah očesne mrežnice. Sistemsko delovanje vitamina A je slabše raziskano, sodeluje pa pri rasti in diferenciaciji epitelnega tkiva, rasti kosti in drugih tkiv, razmnoževanju in rasti embria ter spodbuja delovanje imunskega sistema. Preberite več...

Vitamin D

Vitamin D je edini vitamin, ki ga telo lahko proizvede tudi samo, in sicer s pomočjo obsevanja kože z ultravijolično svetlobo. Že 10- do 15-minutno izpostavljanje soncu 2- do 3-krat na teden zadovolji človeške potrebe po vitaminu D. Ljudje, ki veliko časa preživijo v zaprtih prostorih ali živijo na severnih zemljepisnih širinah, si dovolj vitamina D lahko zagotovijo le z ustrezno prehrano ali z jemanjem vitaminskih dopolnil. Vitamin D pospešuje absorpcijo kalcija in sodeluje pri nastajanju kosti. Preberite več...

Vitamin E

Z vitaminom E označimo tokoferole in tokotrienole, ki so skupina spojin s podobno biološko funkcijo. Učinkovitejši so tokoferoli. Pogoj za normalno absorpcijo vitamina E iz hrane je, da vsebuje hrana dovolj maščob. Vitamin E se pretežno shranjuje v celičnih membranah in je ključnega pomena za normalno celično presnovo. Vitamin E je najpomembnejši antioksidant, topen v maščobah. Kot »lovilec prostih radikalov« ščiti pred poškodbami celične membrane. Ščiti pred stanji, ki jih povzroča oksidativna obremenitev, to so staranje, artritis, rak, srčno-žilna obolenja in okužbe.

Vitamin K

Vitamin K sestavljata vitamina K₁ in K₂. Vitamin K₁ je rastlinskega izvora, medtem ko vitamin K₂ sintetizirajo črevesne bakterije. Najpomembnejša vloga vitamina K je strjevanje krvi. Potrebe po vitaminu K so majhne in pomanjkanje je redko.

Vitamin C

Živali lahko vitamin C sintetizirajo same, človek pa ga mora v telo vnesti s hrano. Raziskave kažejo, da večina Slovencev da dan ne zaužije dovolj vitamina C. Vitamin C je pomemben antioksidant v notranjosti celic. Zmanjšuje oksidativne okvare DNA in beljakovin. Dejstvo je, da narodi, ki jedo veliko sadja in zelenjave, ki sta bogata vira vitamina C, manj obolevajo za boleznimi srca in ožilja. Preveliki odmerki so škodljivi, saj povečajo možnost nastanka oksalatnih kamnov.

Vitamini skupine B

Vitamini skupine B se po funkcijah in zgradbi zelo razlikujejo. V isti skupini so se znašli zgolj iz zgodovinskih razlogov, saj so vse izolirali iz kvasa in jeter.

• Tiamin ali vitamin B₁ sodeluje pri prebavi, predvsem ogljikovih hidratov. Skrbi za normalno delovanje živčnega sistema, mišic in srca.
• Riboflavin ali vitamin B₂ deluje v oksido-redukcijskih procesih kot prenašalec vodika. Koristen je za zdravo kožo, nohte in lase.
• Nikotinska kislina ali vitamin B₃ se kot koencim vključuje v oksido-redukcijske procese. Potreben je za nastanek spolnih hormonov, za normalno delovanje živčnega sistema in možganov.
• Pantotenska kislina ali vitamin B₅ je sestavni del koencima A in sodeluje pri presnovi maščob in ogljikovih hidratov.
• Vitamin B₆ je pomemben za presnovo aminokislin, uravnava tudi delovanje hormonov. Telo ga potrebuje za tvorbo protiteles in rdečih krvničk.
• Biotin sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in nekaterih aminokislin.
• Vitamin B₁₂ je koencim v biokemičnih reakcijah. Če ga v telesu ni dovolj, lahko pride do megaloblastne makrocitne anemije.
• Folati so skupina sorodnih spojin, ki so odgovorne za sintezo DNA in prenos metilnih skupin na različne akceptorje. Pomanjkanje folatov je pogosto, saj jih z dnevno prehrano ponavadi ne zaužijemo dovolj, in se kaže kot megaloblastna anemija, splošna slabost in celo kot depresija. Folna kislina je sintetična oblika vitamina in se po vnosu v telo reducira do aktivne oblike.