Vitamin A

Tudi vitaminska abeceda se začenja na A.

Ali dobro razločite predmete, ko se začenja temniti? Ali se vaše oči hitro prilagodijo pri prehodu iz svetlega prostora v temnega?
Če je odgovor ne, vam primanjkuje vitamina A.
Ob tem lahkem in koristnem besedilcu bomo začeli pripoved o vitaminu A.

• Zgodovina vitamina A
• Vitamin A danes
• Zakaj vitamin A potrebujemo?
• Posledice in znaki pomanjkanja
• Povečane potrebe po vitaminu A
• Naravni viri vitamina A

Zgodovina vitamina A
Vitamin A je odkril nemški znanstvenik Shtep leta 1909. Znanstvenik je opazoval mlade miši, ki so se normalno razvijale in rasle, dokler niso njihove hrane ekstrahirali s špiritom ali z etrom. To je naredilo prehranjevanje miši nezadostno, zato so prenehale rasti in so poginile.

Ekstrakcija ni spremenila sestave beljakovin, ogljikovih hidratov in mineralnih soli, temveč je odstranjevala maščobne snovi, ki so lahko topljive v špiritu ali etru. Avtor raziskave je smrt živali pojasnil s pomanjkanjem lipoidov v hrani. Snov v lipoidih so sprva poimenovali »dejavnik rasti« ali »mastnotopen dejavnik A«, leta 1916 pa so mu nadeli ime vitamin A.

Kaj je karoten?
Znanstveniki so opazili, da so živali, ki trpijo zaradi pomanjkanja vitamina A, sposobne nadoknaditi rast, če prejemajo izvlečke iz rastlin, ki vsebujejo karoten, tj. rumeni pigment, ki daje barvo korenčku, meloni, kakiju ter drugim rumenim in oranžnim plodovom. Ta pigment so leta 1831 prvič izdvojili iz korenja in v čast korenju, ki se po latinsko imenuje daukus karota, so ga poimenovali karoten.

Kaj se v telesu dogaja s karotenom?
V telesu se karoten sintetizira v vitamin A, zato ga imenujemo provitamin A.

Kje vse še najdemo karoten?
Karotena je veliko tudi v zelenih listih, kjer zeleni pigment klorofil prevladuje nad rumenim karotenom. Jeseni se klorofil začenja uničevati, zelena barva izginja in začenjajo se pojavljati v zlato barvo oblečeni gozdovi.

Ali veste, zakaj mesojede živali ne morejo postati vegetarijanci?
Eden od vzrokov je tudi ta, da niso sposobne sintetizirati vitamina A iz karotena, temveč potrebujejo že izdelan vitamin A, ki ga je mogoče dobiti samo iz živalske hrane.

Tako so vir vitamina A za rastlinojede živali rastline, človek in vsejede živali pa dobijo vitamin A tako v obliki provitaminov - najpogosteje kot beta karoten iz rastlinske hrane - in že izdelanega kot vitamin A iz živalske hrane.

Vitamin A danes
Vitamin A je topen v maščobah. Vitamin A se v organizmu pojavlja v različnih oblikah in lahko govorimo o skupini vitaminov A. Vsi skupaj sodijo med retinoide, ki vključujejo naravne spojine in sintetične derivate retinoične kisline. Gre za substance, ki imajo biološke lastnosti retinola. To so estri, etri ali alkoholni derivati retinoične kisline.Vitamin A, oziroma retinol lahko nastane v organizmu iz karotenoida. Najaktivnejši karotenoid, najden v rastlinah je betakaroten.

Zakaj vitamin A potrebujemo?
Potreben je za normalno spolno dejavnost in razmnoževanje, za nastanek posteljice in razvoj zarodka, sodeluje v sintezi vidnega pigmenta rodopsina (omogoča zaznavanje barv in svetlobe), za razvoj kosti in okostja. Znaten del učinkov vitamina A izhaja iz njegovih antioksidacijskih lastnosti v preventivi kardiovaskularnih in malignih bolezni, povečuje odpornost proti okužbam, preprečuje lomljenje las in nohtov, izboljšuje njihovo rast, pri zunanji uporabi pomaga pri zdravljenju mozoljev, turov in odstranjevanju starostnih peg.

Posledice in znaki pomanjkanja
Nočna slepota ali niktolapij?, izrazita hipovitaminoza lahko povzroči kseroftalmijo, tanka in. suha koža, ki se lušči, suhost notranjih površin vagine, akne, furunkuloza, zmanjšana odpornost, večja nagnjenost k pljučnim in prehladnim boleznim, motnje reproduktivne funkcije jajčnikov.

Povečane potrebe po vitaminu A
Terapevtski odmerki, večji od RDA se uporabljajo pri naslednjih stanjih:
Kseroftalmija, diareja, gastrektomija, hipertiroidizem, različne črevesne bolezni, malabsorbcija, kronične infekcije, dolgotrajni stres.

Naravni viri vitamina A so korenje, paradižnik, temnozelena in rumena zelenjava, rumeno sadje, margarina, jajca, jetra, ribje olje, mleko in mlečni izdelki.