eZdravje - Kako se hraniti med dojenjem?

Kako se hraniti med dojenjem?

Prva skrb doječih mamic je, kako se prehranjevati, da bodo imele dovolj mleka.

Za sintezo mleka je pomembnih več stvari: pravilna tehnika dojenja, čim pogostejše dojenje, zlasti v prvih tednih po porodu, in sicer vsakokrat iz obeh dojk, dovolj počitka, psihična umirjenost (prijazna in naklonjena podpora vse družine) in dovolj tekočine.

Potrebe po energiji so med dojenjem še večje kot med nosečnostjo.

Za sintezo mleka (npr. 800 ml) je potrebnih dodatnih 750 kcal na dan. Del prispevajo maščobne zaloge, s prehrano pa naj doječa mati zaužije dodatnih 500 do 600 kcal na dan (tabela 4 ).

Doječe matere imajo navadno zelo dober tek in lahko pokrijejo omenjene dodatne potrebe.

Številne matere želijo že takoj po porodu začeti hujšati. To lahko neugodno vpliva na sestavo mleka, saj se iz materinih maščobnih zalog v mleko izločajo tudi nečistoče.

Potrebe po beljakovinah in kalciju so prav tako večje kot med nosečnostjo.

Doječa mati jih lahko pokrije z dodatnim mlečnim obrokom.

Potrebe po maščobah se med dojenjem ne povečajo.

Predstavljajo 30 % dnevnega vnosa energije. Izredno pomembna je sestava maščob (< 10 % nasičenih maščob, > 10 % enkrat nenasičenih maščob in 7–10 % večkrat nenasičenih maščob). Glede dokozaheksaenojske kisline (DHK) veljajo enaka načela kot med nosečnostjo – doječa mati naj zaužije vsaj 200 mg DHK/dan. Tako količino zaužije, če vsaj dvakrat na teden jé morske ribe (Koletzko B s sod., Dietary fat intakes for pregnant and lactating women. Br J Nutr. Nov. 2007).

Potrebe po vitaminih so povečajo (tabela 2 ).

Mleko mater, ki se prehranjujejo redno in z mešano hrano, običajno vsebuje dovolj vitaminov, da pokrije dojenčkove potrebe.

Matere, ki se prehranjujejo strogo vegetarijansko, v svoje telo ne vnašajo dovolj vitamina B 12, ki ga dojenček nujno potrebuje za svoj razvoj. Pomanjkanje lahko povzroči okvare osrednjega živčevja. Vsem materam vegetarijankam zato svetujemo, naj se z zdravnikom pogovorijo o jemanju ustreznih vitaminskih dodatkov.

Potrebe po mineralih

Vsebnost mineralov je v materinem mleku dokaj stabilna.

Če doječa mati zaužije premalo mineralov, se zmanjša njihovo izločanje s sečem ali pa telo črpa zaloge iz telesa, kar za mater dolgoročno ni dobro.

Potrebe po tekočini se povečajo na 2,5 do 3 litre na dan, ob intenzivnem potenju ali vročini pa so še večje.

Najprimernejši so pitna voda, negazirana mineralna voda, nesladkan zeliščni ali sadni čaj.

Naravni sadni sokovi poleg pomembnih vitaminov in mineralov vsebujejo tudi okrog 10 % sladkorjev, zato jih je treba razredčiti z vodo vsaj v razmerju 1 : 1.

Za žejo niso primerni zgoščeni sadni sokovi, sadni nektarji, gazirane pijače in industrijsko pripravljene limonade. Ti napitki vsebujejo preveč dodanega sladkorja in premalo pomembnih hranil, zato jih skoraj lahko uvrščamo med sladice.

Mleko vsebuje razmeroma veliko energije in hranil, zato ga uvrščamo med dragocena živila in ne med pijače za žejo.

S povečano količino tekočine doječa mati ne more spodbuditi večjega nastajanja mleka. To lahko doseže s pogostejšim dojenjem.

Primer priporočene dodatne prehrane za doječe matere

Tabela 4: Priporočene dodatne količine živil za doječe matere – okrog 530 kcal na dan (osnovne potrebe 2000 kcal na dan, glej tabelo 3)

živilo	dodatek na dan	primerne količine
kruh, žitni kosmiči	60 g	kos kruha ali žemlja žlica žitnih kosmičev	40-50 g 10 g
krompir, riž, testenine	40 g	krompir žlica kuhanega riža/testenin	40-50 g 20 g
zelenjava sadje	150 g 100 g	žlica kuhane zelenjave malo jabolko olupljena banana srednje velika breskev	30 g 100 g 100 g 100 g
mleko, mlečni izdelki*	250 g	skodelica mleka rezina sira	150 ml 30 g
meso, salame	40 g	majhen zrezek kos salame	100 g 25-30 g
nekalorični napitki	0,5 l

* 100 ml mleka vsebuje podobno količino kalcija kot 15 g trdega sira ali 30 g mehkega sira.

Vir: Kersting in Schöch, Ernährungsberatung für Kinder und Familien, Gustav Fischer, 1996.

Prehrana med dojenjem: