Kako se hraniti med dojenjem?

Potrebe po energiji med dojenjem so še večje kot med nosečnostjo.

Za sintezo mleka (npr. 800 ml) je potrebno dodatnih 750 kcal na dan. Del prispevajo maščobne zaloge, s prehrano pa naj doječa mati zaužije dodatnih 500 do 600 kcal na dan (tabela 4 ).

Doječe matere imajo navadno zelo dober tek in lahko pokrijejo omenjene dodatne potrebe.

Številne matere želijo že takoj po porodu začeti hujšati. To lahko neugodno vpliva na sestavo mleka, saj se iz maščobnih zalog matere v mleko izločajo tudi nečistoče.

Potrebe po beljakovinah in kalciju so prav tako večje kot med nosečnostjo.

Doječa mati jih lahko zagotovi z dodatno porcijo mleka ali mlečnih izdelkov.

Potrebe po maščobah se med dojenjem ne povečajo. Predstavljajo 30 % dnevnega vnosa energije. Izredno pomembna je sestava maščob; veljajo enaka načela kot med nosečnostjo.

Potrebe po vitaminih so povečajo (tabela 2 ).

Mleko mater, ki se prehranjujejo redno in z mešano hrano, običajno vsebuje dovolj vitaminov, da pokrije dojenčkove potrebe po njih.

Matere, ki jse prehranjujejo strogo vegetarijansko, v svoje telo ne vnašajo dovolj vitamina B_12, ki ga dojenčeknujno potrebuje za svoj razvoj. Pomanjkanje lahko povzoči okvare osrednjega živčevja. Vsem materam vegetarjankam zato svetujemo, naj se z zdravnikom pogovorijo o jemanju ustreznih vitaminskih dodatkov.

Potrebe po mineralih

Vsebnost mineralov je v materinem mleku dokaj stabilna.

Če doječa mati zaužije premalo mineralov, se zmanjša izločanje mineralov s sečem, ali pa telo črpa zaloge iz telesa, kar za mater dolgoročno ni ugodno.

Potrebe po tekočini se povečajo na 2,5 do 3 litre na dan. Ob intenzivnem potenju ali vročini so potrebe po tekočini še večje.

Najprimernejši napitki so pitna voda ali negazirana mineralna voda, nesladkan zeliščni ali sadni čaj.

Naravni sadni sokovi vsebujejo poleg pomembnih vitaminov in mineralov tudi okrog 10 % sladkorjev, zato jih je treba razredčiti z vodo vsaj v razmerju 1 : 1.

Za žejo niso primerni zgoščeni sadni sokovi, sadni nektarji, gazirane pijače in industrijsko pripravljene limonade. Ti napitki vsebujejo preveč dodanega sladkorja in premalo pomembnih hranil, zato jih uvrščamo že skoraj med sladice.

Mleko vsebuje relativno veliko energije in hranil, zato ga uvrščamo med dragocena živila in ne med napitke za žejo.

S povečano količino zaužite tekočine doječa mati ne more vzpodbuditi večje sinteze mleka. Vzpodbudi jo lahko s pogostejšim dojenjem.

Primer priporočene dodatne prehrane za doječe matere

Tabela 4: Priporočene dodatne količine živil za doječe matere – okrog 530 kcal na dan (osnovne potrebe 2000 kcal na dan, glej tabelo 3)

živilo	dodatek na dan	primerne količine
kruh, žitni kosmiči	60 g	kos kruha ali žemlja žlica žitnih kosmičev	40-50 g 10 g
krompir, riž, testenine	40 g	krompir žlica kuhanega riža/testenin	40-50 g 20 g
zelenjava, sadje	150 g 100 g	žlica kuhane zelenjave malo jabolko olupljena banana srednje velika breskev	30 g 100 g 100 g 100 g
mleko, mlečni izdelki*	250 g	skodelica mleka rezina sira	150 ml 30 g
meso, salame	40 g	majhen zrezek kos salame	100 g 25-30 g
nekalorični napitki	0,5 l

* 100 ml mleka vsebuje podobno količino kalcija kot 15 g sira ali 30 g mehkega sira

Vir: Kersting in Schöch, Ernährungsberatung für Kinder und Familien, Gustav Fischer, 1996

Prehrana med dojenjem:

• potrebe po energiji
• potrebe po beljakovinah in kalciju
• potrebe po maščobah
• potrebe po vitaminih
• potrebe po mineralih
• potrebe po tekočini
• primer priporočene dodatne prehrane