Potrebe po vitaminih, mineralih in elementih v sledovih

se v nosečnosti bistveno povečajo (tabela 2), celo v veliko večjem obsegu kot potrebe po energiji. To pomeni, da ni dovolj le uživati večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano.

Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje, krompir, polnozrnati izdelki (tabela 3, priporočena živila).

Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in malo hranil, npr. sladkarije, pecivo, ocvrta živila. V prehrani sicer niso potrebna, a so dovoljena, ker jih imajo nosečnice rade (tabela 3, dovoljena živila).

Tabela 2: Primerjava običajnih dnevnih potreb po vitaminih in elementih v sledovih s potrebami v obdobju nosečnosti in dojenja

vitamin	običajne dnevne potrebe	potrebe v nosečnosti	povečanje potreb v %	potrebe med dojenjem	povečanje potreb v %
A (retinolekvivalent)	0,8 mg	1,1 mga	38	1,5 mg	88
E (tokoferolekvivalent)	12 mg	13 mg	9	17 mg	42
B1	1,0 mg	1,2 mga	20	1,4 mg	40
B2	1,2 mg	1,5 mga	25	1,6 mg	34
B6	1,2 mg	1,9 mga	60	1,9 mg	60
B12	3 µg	3,5 µg	17	4,0 µg	35
C	100 mg	110 mg	10	150 mg	50
niacin	13 mg	15 mga	15	17 mg	28
folna kislina (folatekvivalent)	0,4 mg	0,6 mgb	50	0,6 mg	50
elementi v sledovih
železo	15 mg	30 mg	100	20 mg	34
jod	200 µg	230 µg	15	260 µg	30

Vir: D-A-CH-Referenzwerte für die Nährstoffzufuhr, 2000.

a.) od četrtega meseca dalje
b.) dodatek mesec dni pred zanositvijo in vsaj do 12. tedna nosečnosti vitamini skupine B

Folna kislina je pomembna za zdravje bodoče matere in otroka. Med drugim je potrebna za tvorbo in presnovo krvnih telesc ter njihovo pravilno delovanje. V prvih 28 dneh po oploditvi se pri plodu začne zapirati nevralna cev. Zadosten vnos folne kisline za 50 do 70 % zmanjša tveganje, da se bo nevralna cev nepravilno zaprla. Kot je razvidno v tabeli 2, so potrebe po folni kislini celo nosečnost povečane za 50 %.

Glavni viri folne kisline v hrani so paradižnik, zelje, špinača, kumarice, pomaranče, grozdje, polnozrnati kruh, krompir, nekateri siri in jajca. Med živili živalskega izvora so bogat vir folne kisline jetra, ki pa jih med nosečnostjo odsvetujemo zaradi prevelike vsebnosti vitamina A in težkih kovin.

Folna kislina je zelo občutljiva za toploto, svetlobo in kisik. Med skladiščenjem in toplotno obdelavo se lahko v hrani izgubi celo do 50 % folne kisline.

Vitamin B_6. Zaradi povečanega vnosa beljakovin se za 60 % povečajo potrebe po tem vitaminu. Najdemo ga predvsem v polnozrnatih izdelkih, mleku, pivskem kvasu, morskih ribah in nekateri zelenjavi.

Vitamin A je topen v maščobah. Čeprav se potrebe med nosečnostjo povečajo, lahko preveč vitamina A povzroči nepravilnosti v razvoju dojenčka. Previdnost je potrebna pri jemanju vitaminskih dodatkov ter uživanju jeter. V nasprotju z vitaminom A pa pri uživanju betakarotena, ki je njegova predstopnja, ni nevarnosti, da bi se kopičil v telesu. Betakaroten se nahaja predvsem v rumeno-oranžni zelenjavi, zlasti v korenčku.

Minerali in elementi v sledovih

Kalcij je potreben za razvoj kosti otroka. Če ga nosečnica ne zaužije dovolj, ga telo črpa iz njenih kosti, kar ima kasneje lahko za posledico osteoporozo. Od konca 3. meseca nosečnosti dalje se potrebe po kalciju povečajo za 20 %, s 1000 na 1200 mg na dan, zato je zelo pomembno uživanje mleka (0,5 l mleka vsebuje 600 mg kalcija) in mlečnih izdelkov.

Železo. Med nosečnostjo se potrebe po železu podvojijo. Telo se na povečane potrebe prilagodi tako, da železo črpa iz zalog in ga učinkoviteje absorbira iz hrane. V nosečnosti se lahko koncentracija železa v krvi zmanjša, pomembno je, da ne pade pod kritično mejo. To lahko večinoma preprečimo z ustrezno prehrano, odsvetujemo pa jemanje železovih pripravkov brez priporočila zdravnika.

Živila, bogata z železom, so meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita in stročnice. Železo se bolje absorbira iz živil živalskega izvora. Absorpcijo izboljša sočasno uživanje vitamina C, npr. pitje pomarančnega soka. Nekatera živila in napitki, kot npr. špinača, rabarbara, soja, pravi čaj, kava in kokakole, pa absorpcijo zmanjšujejo.

Jod je sestavni del ščitničnih hormonov. Zaradi povečanega izločanja joda s sečem se potrebe po jodu v nosečnosti povečajo. Za pokrivanje potreb ne zadostuje le uporaba jodirane soli, temveč je treba vsaj dvakrat na teden jesti tudi morske ribe.

V tabeli 3 so predlogi glede uživanja živil, s katerimi pokrijemo osnovne potrebe po energiji, hranilih in tekočini, ter trije predlogi za dodatni vnos živil v nosečnosti. Osnovne potrebe obsegajo priporočena in dovoljena živila. Slednja v prehrani niso potrebna, a so dovoljena, ker jih nosečnice rade uživajo.

Tabela 3: Priporočeni vnos živil v obdobju nosečnosti: osnovne potrebe v prvi tretjini nosečnosti in dodatna živila od 4. meseca nosečnosti dalje

Osnovne potrebe: okrog 2000 kcal na dan
priporočena živila		količina		primeri
kruh, žitni kosmiči		280 g na dan		2 kosa polnozrnatega kruha (100 g) in 1 polnozrnata žemlja (60 g) in 6 žlic mislija (120 g)
krompir, riž, testenine		200 g na dan		2,5 srednje velika krompirja ali 1 porcija kuhanega neoluščenega riža ali 1 porcija kuhanih testenin
zelenjava, solata		250 g na dan		1 paprika (150 g) in 2 korenčka (100 g)
sadje		250 g na dan		1 jabolko (150 g) in 1 banana (100 g)
napitki		1,5 do 2 l na dan		mineralna voda ali nesladkan sadni ali zeliščni čaj
mleko in mlečni izdelki*		450 ml na dan		0,5 kozarca mleka (100 ml) in 1 lonček jogurta (150 ml) in 1 rezina sira (30 g)
meso, salama		90 g na dan		1 kos mesa ali 3 rezine salame
morske ribe		2-krat na teden		1 porcija nemastne ribe (200 g) in 1 porcija mastne ribe (100 g) na teden
jajca		2 do 3 na teden		kokošja jajca
dietna margarina, olje		30 g na dan		1 žlica margarine in 2 žlici rastlinskega olja
dovoljena živila
sladice		1–krat na dan	1 košček sadne torte ali 2 rebri čokolade ali 2 kepici sladoleda

Dodatna živila: okrog 200 kcal/dan
misliji ali	1,5 lončka jogurta in 1,5 žlice ovsenih kosmičev in 0,5 jabolka in nekaj orehov
obloženi kruhki ali	kos polnozrnatega kruha in žlica dietne margarine in rezina sira
zelenjavna priloga	žlica dietne margarine ali olja in 2 krompirja in 3 žlice zelenjave

* 100 ml mleka vsebuje podobno količino kalcija kot 15 g sira ali 30 g mehkega sira.

Vir: Kersting in Schöch, Ernährungsberatung für Kinder und Familien, Gustav Fischer, 1996

prehrana med nosečnostjo

• ritem prehranjevanja
• potrebe po energiji
• potrebe po makrohranilih
• priporočeni vnos živil v obdobju nosečnosti
• čemu se mora nosečnica izogibati