Depresija in koronarna bolezen

• Nastanek depresije pri bolnikih s koronarno boleznijo
• Kako depresija vpliva na koronarno bolezen?
• Zdravljenje depresije pri bolnikih s koronarno boleznijo
• Kako si lahko bolniki pomagate sami?

Vedno več je dokazov, da sta depresija in koronarna bolezen (angina pektoris, srčni infarkt) tesno povezani in vplivata druga na drugo. Klinične raziskave so namreč pokazale, da je pri depresivnih bolnikih možnost, da se bodo razvile srčno-žilne bolezni, večja kot pri nedepresivnih bolnikih. Po podatkih naj bi prisotnost depresije povečala tveganje za nastanek koronarne bolezni za okoli 70 %, medtem ko naj bi npr. aktivno kajenje povečalo tveganje za približno 150 %. Tudi pri tistih bolnikih, pri katerih je srčno-žilna bolezen že razvita, je napoved slabša, če se pridruži depresija. Vpliv pa ni le enostranski, saj je tudi prisotnost koronarne bolezni povezana z večjim pojavljanjem depresije. Okoli 15 do 25 % starejših bolnikov s koronarno boleznijo ima pridruženo depresijo.

Nastanek depresije pri bolnikih s koronarno boleznijo

Na nastanek depresije poleg prirojenih lastnosti in osebnostnih potez vplivajo tudi stresne življenjske okoliščine, na primer izguba zdravja, bližnje osebe, službe ....
Duševne motnje so pri bolnikih s koronarno boleznijo pogosto povezane s pretirano črnogledim razmišljanjem. Kadar razmišljajo, da zaradi bolezni ne bodo več kos življenjskim nalogam, da se ne bodo pozdravili, da bodo verjetno doživeli ponovni srčni infarkt, so prestrašeni. Zaradi strahu jih stiska v prsih, razbija jim srce, težko dihajo. To si razlagajo kot dokaz hude srčne bolezni. Tako se strah samo še krepi. Kadar razmišljajo, da so zaradi bolezni prikrajšani, manj vredni in odveč, so žalostni, brezvoljni in jezni. Stalno razmišljanje o bolezni samo še povečuje njihovo tesnobo in potrtost.
Prehodne duševne motnje se pojavijo skoraj pri vseh bolnikih prve dni po srčni kapi in ob vrnitvi domov iz varnega bolnišničnega okolja. Če so bolniki šest tednov po srčnem infarktu še vedno depresivni in tesnobni, potrebujejo zdravljenje, sicer lahko ostanejo kronično depresivni.

Kako depresija vpliva na koronarno bolezen?

Kljub temu da natančni mehanizmi še niso poznani, obstaja več razlag o vplivu depresije na koronarno bolezen:

• Duševni stres povzroča velika nihanja krvnega tlaka, kar kvari koronarne arterije in povečuje nevarnost razpada plakov (žilnih oblog) in nastanka strdka.
• Med duševnim stresom se povečata srčni utrip in krvni tlak, kar poveča porabo kisika v srčni mišici. Zaradi zoženja okvarjenih koronarnih arterij je dotok krvi v srce zmanjšan, kar vodi v zmanjšano preskrbo srčne mišice s kisikom.
• Duševni stres vpliva na presnovo sladkorja in maščob, zato se zviša vsebnost sladkorja in maščob v krvi, kar kvari žile.
• Med duševnim stresom se poveča zgoščevanje in strjevanje krvi, s tem pa se poveča nevarnost, da bodo strdki zamašili koronarne arterije. Depresivni bolniki so telesno manj dejavni, več kadijo, neredno jemljejo zdravila.

Zdravljenje depresije pri bolnikih s koronarno boleznijo

Primerni so antidepresivi, ki so varni za srce in jih lahko kombiniramo z zdravili, ki jih običajno jemljejo bolniki s koronarno boleznijo. Taki so na primer selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina, kot je sertralin. Raziskave kažejo, da je sertralin varno in učinkovito zdravilo za zdravljenje depresije pri bolnikih s srčnim infarktom in nestabilno angino pektoris. Neželeni učinki zdravila so blagi, nenevarni in minejo v prvih dveh tednih zdravljenja.

Kako si lahko bolniki pomagate sami?

Zaupajte svojemu zdravniku
Pomembno je, da se o svojih težavah pogovorite s svojim zdravnikom. Zaupajte mu, kaj razmišljate o svoji bolezni, kako se počutite, kaj vas skrbi. Vprašajte, kar vas zanima. Po pogovoru z vami, bo zdravnik ocenil vaše težave, vam predpisal ustrezno zdravilo in dal natančna navodila za jemanje zdravila.

Zdravljenje začnite čimprej
Ne odlašajte z zdravljenjem. Zdravljenje bo bolj učinkovito, če boste z njim začeli zgodaj. Ne bojte se antidepresivov, ki vam jih bo predpisal zdravnik. Od njih ne boste postali odvisni. Čeprav so neželeni učinki zdravil včasih moteči, običajno niso nevarni.

Mislite pozitivno
Na bolezen najlažje pozabite, če se zamotite s prijetnimi dejavnostmi ali pogovorom s svojci in prijatelji o vsakdanjih stvareh. Ne zahtevajte od sebe preveč. Pohvalite se za trud, ki ga vložite v dejavnosti. V pomoč so vam lahko tudi različne sprostitvene tehnike.

Bodite telesno dejavni
Za telesno in duševno zdravje je pomembna redna telesna dejavnost. Začnite z majhnimi obremenitvami, na primer s kratkimi vsakodnevnimi sprehodi. Obremenitve postopno povečujte do stopnje, ki vam jo bo priporočil zdravnik. Sprva vas lahko spremljajo svojci ali prijatelji. Ko si boste spet pridobili kondicijo in zaupanje v svoje sposobnosti, boste zmogli sami.

Knjižica Depresija in koronarna bolezen je izšla v Krkini zbirki V skrbi za vaše zdravje

---

Dragica Resman, dr. med., Psihiatrična bolnišnica Begunje Vojko Rebolj, dr. med. Medicinsko farmacevtski center, Krka, d. d.