eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Srce in žilje » Visok krvni tlak

Visok krvni tlak

V zadnjih petindvajsetih letih smo spoznali, da lahko z zdravim načinom življenja preprečimo posledice arterijske hipertenzije na organih, ki povzročajo povečano in prezgodnje zbolevanje in umiranje ljudi. V mislih imamo predvsem možgansko kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, odpoved ledvic in prizadetost žil drugje po telesu.

V ambulantah se z arterijsko hipertenzijo srečujemo zelo pogosto. V Ljubljani leta 2002 ob pregledu reprezentativnega vzorca odrasle populacije zvišan tlak ugotovili pri približno 40% pregledanih.

Kaj je to?

Krvni tlak imenujemo tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Poznamo sistolični ("zgornji") krvni tlak, ki ga izmerimo takrat, kadar srce iztisne kri v žilje, in diastolični ("spodnji") krvni tlak, ki ga izmerimo, ko srčna mišica počiva. Izrazimo ga v milimetrih živega srebra (Hg).

Optimalen krvni tlak je 120/80 mm Hg

O zvišanem krvnem tlaku govorimo, kadar je krvni tlak višji kot 140/90 mm Hg, bodisi da gre le za večje vrednosti sistoličnega krvnega tlaka oz. diastoličnega krvnega tlaka ali pa za povečanje obeh. Izbira načina obravnavanja bolnika z visokim krvnim tlakom pa je odvisna tudi od višine krvnega tlaka.

optimalen krvni tlak < 120 in < 80
normalen krvni tlak 120/80 do 129/84
visoko normalen krvni tlak 130/85 do 139 /89
hipertenzija 1. stopnje 140/90 do 159/99
hipertenzija 2. stopnje 160/100 do 179/109
hipertenzija 3. stopnje več kot 180/110

Kaj povzroča visok krvni tlak?

Dednost (sorodniki imajo ali so imeli visok krvni tlak), starost (po 45 letu se krvni tlak viša) in spol (moški so bolj ogroženi od žensk) so dejavniki, na katere nimamo vpliva. Za razvoj te tako imenovane esencialne ali primarne arterijske hipertenzije pa morajo biti prisotni tudi nekateri drugi dejavniki, na katere k sreči lahko vplivamo:

  • prevelika telesna teža,
  • čezmerno uživanje soli,
  • čezmerno pitje alkoholnih pijač,
  • premajhna telesna dejavnost,
  • izpostavljenost škodljivim stresom

Dosti redkeje je visok krvni tlak posledica obolenja nekaterih organov, kot so žleze z notranjim izločanjem (ščitnica, nadledvična žleza …), ledvična obolenja, zožitve ledvičnih arterij itd. Visok krvni tlak lahko povzročijo tudi nekatera zdravila in farmacevtski pripravki (npr. kontracepcijske tablete). V teh primerih govorimo o sekundarni arterijski hipertenziji. Po odstranitvi vzroka (ozdravljenju) se krvni tlak normalizira.

Kako merimo krvni tlak?

Krvni tlak običajno merimo z živosrebrnim sfigmomanometrom, manometrom na pero ali pa z elektronskimi merilci. Princip delovanja vseh je podoben. Manšeto, ki je povezana z merilcem, ovijemo okrog nadlahti, jo napihnemo in ob počasnem spuščanju zraka iz manšete (približno 2 mm Hg v eni sekundi) s slušalkami (fonendoskopom) poslušamo tone nad arterijo v komolčni kotanji. Ko tone zaslišimo, odčitamo sistolični krvni tlak, ko pa jih ob nadaljnjem spuščanju zraka iz manšete ne slišimo več, odčitamo diastolični krvni tlak. Pri elektronskih merilcih slušalk ne potrebujemo. Pomembno je, da se pred merjenjem umirimo. Roka, na kateri merimo krvni tlak, naj bo podprta in mišice sproščene. Meritev po nekaj minutah ponovimo vsaj še enkrat. Opazili boste, da bo druga meritev manjša od prve, kar je povsem normalno. Krvni tlak normalno neprestano niha; že ob manjšem razburjenju je lahko večji.

Zakaj spremljati svoj krvni tlak?

Zvišan krvni tlak je eden od pomembnih dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in žilja. Te bolezni so pri nas in v večini razvitih držav glavni vzrok umiranja prebivalstva.

Dokazano je, da je pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom ogroženost za nastanek koronarne srčne bolezni trikrat do štirikrat večja, ogroženost za nastanek možganske kapi pa sedemkrat večja kot pri ljudeh z normalnim krvnim tlakom. Če se tega zavedamo, se zavemo tudi pomena bolezni in njenega preprečevanja.

Preprečevanje bolezni srca in žilja temelji na ugotavljanju ogroženosti in odpravljanju dejavnikov tveganja. Ogroženost je večja pri ljudeh, katerih sorodniki imajo visok krvni tlak, pri debelih, pri ljudeh z nezdravimi prehranjevalnimi navadami, pri telesno neaktivnih in pri vseh, ki so izpostavljeni škodljivim stresom.

Z zdravim načinom življenja boste bistveno zmanjšali tveganje, da bi zboleli za boleznimi srca in žilja. Če prisotnih dejavnikov tveganja (npr. visokega krvnega tlaka, povečane koncentracije holesterola v krvi, sladkorne bolezni, kajenja …) ne morete odstraniti z zdravim načinom življenja, so potrebna zdravila. Ob normalnem krvnem tlaku, holesterolu itd. bo namreč tveganje zelo podobno tveganju človeka, ki teh dejavnikov tveganja sploh nima.

Spremljanje krvnega tlaka doma

Spremljanje krvnega tlaka doma je pomemben del obravnavanja zvišanega krvnega tlaka, saj omogoča oceno krvnega tlaka v okolju, ki so ga bolniki vajeni.

Spremljanje krvnega tlaka doma ponuja več prednosti. Zgodnjo diagnostiko zvišanega krvnega tlaka, spremljanje in preverjanje učinkovitosti zdravljenja zvišanega krvnega tlaka, hitrejše in lažje doseganje ciljnih vrednosti krvnega tlaka, zmanjša število obiskov pri osebnem zdravniku in posledično tudi odsotnost z delovnega mesta.

Za pravilno in uspešno merjenje krvnega tlaka doma je potrebno imeti ustrezen merilnik. V knjižici so zbrane najpomembnejše informacije o merilnikih, njihovih lastnostih in pravilni uporabi.

Da so meritve krvnega tlaka doma pravilne in zdravniku pomagajo pri diagnostiki zvišanega krvnega tlaka ali oceni njegovega zdravljenja je potrebno upoštevati nekatera navodila. Aparat mora biti preverjen, nepoškodovan in bolnik mora pravilno ravnati z njim. Zadnje pol ure pred meritvijo naj bolnik ne je, ne pije kave ali alkohola in ne kadi. Zjutraj si krvni tlak izmerimo 30 minut po tistem, ko smo vstali in če se da, vsak dan ob približno istem času. Krvni tlak merimo vedno na isti nadlakti. Pred meritvijo najprej 3-5 minut sedimo in se sprostimo. Manšeta mora biti ustrezno velika in pravilno pritrjena. Izmerjene rezultate sproti beležimo.

Kako pogoste naj bodo meritve krvnega tlaka doma je odvisno tega, ali želimo natančnejše meritve zaradi diagnostike ali spreminjanja sheme ukrepov. Ali želimo le rutinsko spremljati urejenost krvnega tlaka. Za natančnejše meritve zaradi diagnostike ali spreminjanja sheme ukrepov je potrebno meriti po shemi, ki je dodana knjižici.

Knjižica Spremljanja krvnega tlaka doma je izšla v Krkini zbirki V skrbi za vaše zdravje, mag. Primož Dolenc, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za hipertenzijo, Bolnica dr. Petra Držaja, Vodnikova cesta 62, Ljubljana

Kako si lahko storite sami?

Tveganje za nastanek in razvoj arterijske hipertenzije ter posledičnih bolezni srca in žilja lahko uspešno zmanjšamo s slogom življenja, ki mu pravimo zdrav način življenja.

Z zdravim načinom življenja ne preprečimo le nastanka arterijske hipertenzije, ampak lahko povečan krvni tlak uspešno zmanjšamo.

1. Ali ste pretežki?

Shujšajte z ustreznim načinom prehranjevanja. Izogibajte se živil z veliko nasičenih maščob, ki so tudi zelo kalorična (npr. maslo, polnomastno mleko, sir), ocvrtih jedi, slaščic itd. Zakaj ne bi pogosteje jedli rib, perutnine, sveže zelenjave, posnetega mleka, margarine …? Izračunajte svoj indeks telesne mase, ki naj bo med 19 in 25 kg/m2 . Obseg pasu naj pri moškem ne bo večji kot 102 cm, pri ženski pa ne večji kot 88 cm.

indeks telesne mase = telesna teža (kg) / telesna višina2(m2)

2. Ali jeste preslano hrano?

Nekateri bolniki z visokim krvnim tlakom so zelo občutljivi za sol, zato jim svetujemo, naj omejijo porabo kuhinjske soli do 6 g (ena kavna žlička) na dan. Okus izboljšajte z dišavnicami in začimbami in uporabljajte nadomestke soli.

3. Ali popijete preveč alkoholnih pijač?

Tveganje narašča s količino dnevno popitega alkohola. Po definiciji gre za čezmerno (tvegano) pitje, če zaužijemo vsak dan več kot 2 merici (moški) oz. 1 merico (ženske) alkoholnih pijač. Enota ali merica je deciliter vina, malo pivo ali eno žganje.

4. Ali se premalo gibljete?

Telesno dejavnost izvajajte redno oz. dvakrat do trikrat na teden po eno uro. Vsaj 20 minut naj bo tako intenzivna, da se zadihate in oznojite. Uspešne so predvsem aerobne telesne dejavnosti: hoja, plavanje, tek na smučeh, smučanje, pa tudi počasen tek, kolesarjenje ipd.

5. Ali kadite?

Kajenje podvoji tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni in verjetnost, da boste umrli pred zasluženim odhodom v pokoj, je povečano.

Kaj lahko stori zdravnik?

Zdravnik poseže po zdravilu vselej, kadar celo po več mesecih opazovanja in upoštevanja navodil za zdravo življenje krvni tlak ni normalen. Kadar je tveganje za razvoj bolezni srca in žilja veliko, pa se za zdravilo odloči že prej.

Poznamo več skupin zdravil, ki učinkovito zmanjšujejo krvni tlak in jih uporabljamo v začetku zdravljenja:

  • diuretike,
  • zaviralce receptorjev beta,
  • zaviralce angiotenzinske konvertaze,
  • antagoniste kalcijevih kanalov,
  • zaviralce receptorjev alfa,
  • antagoniste angiotenzina II.

Po kliničnem pregledu in tehtnem premisleku se zdravnik odloči za zdravilo, ki je po njegovem mnenju najprimernejše. Če se krvni tlak kljub zdravilu ne normalizira, bo zdravnik zdravilo zamenjal, morda pa bo predpisal dodatno drugo ali celo tretje zdravilo. Zdravilo, ki bo učinkovito delovalo pri vas, bo morda povsem neučinkovito pri partnerju, znancu, sorodniku. Vsa predpisana zdravila moramo jemati redno, kajti le tako bomo vzdrževali normalne vrednosti krvnega tlaka.

Knjižica Visok krvni tlak je izšla v Krkini zbirki V skrbi za vaše zdravje, prof. dr. Rok Accetto, dr. med. Klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za hipertenzijo, Bolnica dr. Petra Držaja, Vodnikova 62, Ljubljana in prim. asist. dr. Mateja Bulc, dr. med., Zdravstveni dom Ljubljana, OE Šiška, Derčeva 5, Ljubljana.