eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Alergija » Osnovni pojmi

Osnovni pojmi

Alergen je snov, ki vstopi v telo, razdraži imunski sistem in povzroči nastajanje specifičnih protiteles. Alergen je lahko naravnega izvora ali pa je sintetizirana kemična spojina.
 
Alergija. Beseda alergija je grškega izvora in pomeni reagirati drugače. Ljudje se velikokrat zavestno odzovemo drugače, kot okolica od nas pričakuje. Včasih rečemo, da smo alergični na tega ali onega, s čimer ponavadi izrazimo svojo preobčutljivost. Podobno je tudi pri alergijah, saj telo pretirano odreagira ob stiku s sicer nenevarno snovjo. 
Naš imunski sistem včasih pretirava in se nepričakovano upre nekaterim živilom, cvetnemu prahu, zdravilom, sestavinam tkanin, dlaki domačih živali. Poznamo že več kot 20 000 alergenov, ki se jim naše telo lahko upre. Ob stiku z njimi se sluznica v ustih, nosu in očeh razdraži, boli nas glava, imamo drisko, v najhujšem primeru lahko pride do krčev v sapnicah in nepravilnega delovanja krvnega obtoka. Najpogostejši alergen, ki je v več kot 90 odstotkih povzročitelj celoletnega alergijskega rinitisa, je pršica hišnega prahu.
 
Anafilaktični šok je najhujša oblika takojšnje preobčutljivostne reakcije, ki se lahko konča s smrtjo. Ob stiku preobčutljive osebe z alergenom je prizadetih več organskih sistemov hkrati. Pojavi se srbenje, pospešen utrip, oteženo dihanje, krč v dihalih, hitrejši srčni utrip in v skrajnem primeru šok in srčna odpoved. Do anafilaktičnega šoka pride največkrat po pikih žuželk in zaužitju nekaterih zdravil ali hrane.
 
Antigen je vsaka snov, ki se specifično veže s protitelesom.
 
Atopija je dedna nagnjenost za tvorbo posebnih protiteles za alergene, ki pri večini ljudi ne povzročajo imunskih reakcij. Pri takem človeku (atopiku) dedni zapis naroča imunskemu sistemu, da ob stiku s tujo snovjo tvori veliko protiteles.
 
Histamin je eden najpomembnejših prenašalcev pri alergijskih reakcijah. Posledice njegovega delovanja so za telo škodljive (razširitev krvnih žil in padec krvnega tlaka, vnetje in nabrekanje sluznice ter izločanje sluzi, krčenje mišic sapnika, krči v želodcu in črevesju, pordela koža).
 
Imunski sistem je skupek različnih celic, ki telo branijo pred škodljivi snovmi. Vsiljivca prepoznajo, razgradijo, nevtralizirajo in odstranijo iz telesa.
 
Protitelesa proizvaja imunski sistem. Protitelesa so imunoglobulini in njihova naloga je, da tuje snovi naredijo telesu neškodljive.
 
Psevdoalergija se kaže kot alergija in se pojavlja pri ljudeh, ki nimajo atopije. Pri teh reakcijah imunski sistem ni vključen. Pojavi se, če na primer pojemo čokolado, hrano z veliko kvasa, spijemo rdeče vino ali pa zaužijemo kaj drugega, kar vsebuje veliko histamina. Pojavijo se enaki simptomi kot pri alergiji (npr. rdečica, srbenje), do predhodne preobčutljivosti pa ne pride.
 
Preobčutljivost (senzibilizacija) se pojavi ob prvem stiku z alergenom in je neke vrste imunski spomin. Ko se telo prvič sreča z alergenom, si ga zapomni. Ob drugem in vseh naslednjih ponovnih stikih z alergenom pride do preobčutljivostne reakcije. 
Razvoj preobčutljivosti traja pri različnih ljudeh različno dolgo, pri nekaterih nekaj dni, pri drugih tudi več let.

Alergen je snov, ki vstopi v telo, razdraži imunski sistem in povzroči nastajanje specifičnih protiteles. Lahko je naravnega izvora ali pa je sintetizirana kemična spojina.

Alergija je beseda grškega izvora in pomeni reagirati drugače. Na primer ljudje se velikokrat zavestno odzovemo drugače, kot okolica od nas pričakuje. Včasih rečemo, da smo alergični na tega ali onega, s čimer ponavadi izrazimo svojo preobčutljivost. Podobno je tudi pri alergijah, saj telo pretirano odreagira ob stiku s sicer nenevarno snovjo. 

Imunski sistem včasih pretirava in se nepričakovano upre nekaterim živilom, cvetnemu prahu, zdravilom, sestavinam tkanin, dlaki domačih živali. Poznamo že več kot 20000 alergenov, ki se jim naše telo lahko upre. Ob stiku z njimi se sluznica v ustih, nosu in očeh razdraži, boli nas glava, imamo drisko, v najhujšem primeru lahko pride do krčev v sapnicah in nepravilnega delovanja krvnega obtoka. Najpogostejši alergen, ki je v več kot 90 % povzročitelj celoletnega alergijskega rinitisa, je pršica hišnega prahu.

Anafilaktični šok je najhujša oblika takojšnje preobčutljivostne reakcije, ki se lahko konča s smrtjo. Ob stiku preobčutljive osebe z alergenom je prizadetih več organskih sistemov hkrati. Pojavijo se srbenje, pospešen utrip, oteženo dihanje, krč v dihalih, hitrejši srčni utrip, v skrajnem primeru tudi šok in srčna odpoved. Do anafilaktičnega šoka največkrat pride po pikih žuželk in zaužitju nekaterih zdravil ali hrane.

Antigen je vsaka snov, ki se specifično veže s protitelesom.

Atopija je dedna nagnjenost k tvorbi posebnih protiteles za alergene, ki pri večini ljudi ne povzročajo imunskih reakcij. Pri takem človeku (atopiku) dedni zapis naroča imunskemu sistemu, da ob stiku s tujo snovjo tvori veliko protiteles.

Histamin je eden najpomembnejših prenašalcev pri alergijskih reakcijah. Posledice njegovega delovanja so za telo škodljive (razširitev krvnih žil in padec krvnega tlaka, vnetje in nabrekanje sluznice ter izločanje sluzi, krčenje mišic sapnika, krči v želodcu in črevesju, pordela koža).

Imunski sistem je skupek različnih celic, ki telo branijo pred škodljivi snovmi. Vsiljivca prepoznajo, razgradijo, nevtralizirajo in odstranijo iz telesa.

Protitelesa proizvaja imunski sistem. Protitelesa so imunoglobulini in njihova naloga je, da tuje snovi naredijo telesu neškodljive.

Psevdoalergija se kaže kot alergija in se pojavlja pri ljudeh, ki nimajo atopije. Pri teh reakcijah imunski sistem ni vključen. Pojavi se, če na primer pojemo čokolado, hrano z veliko kvasa, spijemo rdeče vino ali pa zaužijemo kaj drugega, kar vsebuje veliko histamina. Pojavijo se enaki simptomi kot pri alergiji (npr. rdečica, srbenje), do predhodne preobčutljivosti pa ne pride.

Preobčutljivost (senzibilizacija) se pojavi ob prvem stiku z alergenom in je neke vrste imunski spomin. Ko se telo prvič sreča z alergenom, si ga zapomni. Ob drugem in vseh naslednjih ponovnih stikih z alergenom pride do preobčutljivostne reakcije. Razvoj preobčutljivosti traja pri različnih ljudeh različno dolgo, pri nekaterih nekaj dni, pri drugih tudi več let.