Bolečina v kolenu

Bolečina v kolenu

Kolenski sklep tvorijo stegnenica, golenica in pogačica. Pri krčenju štiriglave stegenske mišice se sila prek vezivnega tkiva (kite) prenese na pogačico, od tu pa na sprednji del golenice, ki ga s pogačico prav tako povezuje vezivno tkivo. Posledica je iztegnitev kolena. Med gibanjem kolena pogačica ves čas drsi v plitvi vdolbini stegnenice, zato je nujno optimalno prileganje. Če pogačica ni pravilno nameščena v svojem ležišču, med gibanjem kolena pritiska na stegnenico in med njima ležeči hrustanec. Posledica je obraba pogačice in hrustanca, kar izzove bolečino. Bolečino v kolenu povzroči tudi degenerativno obolenje, na primer artrozo ali osteoartritis kolenskega sklepa, ki je predvsem pri starejših ljudeh pogosto kronično revmatsko obolenje. Za to obolenje je značilna obraba sklepnega hrustanca med stegnenico in golenico. Hrustanec izgubi enovitost, začne se drobiti, sčasoma se stanjša ali povsem izgine. Temu sledi povečana tvorba kosti in nastanek kostnih izrastkov. Pojavijo se bolečina v kolenu pri obremenitvah, okorelost kolena zjutraj in po mirovanju ter zmanjšana gibljivost.

Vzroki bolečine v kolenu

Bolečina kolenskega sklepa v predelu pogačice ali pod njo je navadno posledica poškodbe kolena in prevelikih obremenitev ali šibkosti stegenskega mišičja, ki povzroči neravnovesje sil ob pogačici. Zaradi te bolečine najpogosteje trpijo mladi, še posebej športniki, ki se ukvarjajo s tekom, smučanjem, kolesarjenjem, igranjem nogometa in podobnim športi.

Prevelike in ponavljajoče se obremenitve kolena lahko povzročijo vnetje kit in njihovih ovojnic. Bolečina se pojavlja v sprednjem predelu kolena, predvsem pri hoji po stopnicah ali pobočju.

Bolečina v kolenu se pojavi tudi pri manjših poškodbah kit in vezi, kot sta nateg in zvin. Zelo huda bolečina in nestabilnost kolenskega sklepa pa sta znaka pretrganih kolenskih vezi ali poškodbe sklepnega hrustanca (meniskusa). Bolečino lahko povzročijo še predhodne poškodbe kolena, ploska stopala ali prevelika telesna teža.

Vzroki za nastanek artroze ali osteoartritisa še niso povsem pojasnjeni. Prav gotovo imajo pri tem pomembno vlogo starost, biomehanski stres, ki poškoduje sklepni hrustanec in pod njim ležečo kost, ter biokemične spremembe hrustanca in sklepne ovojnice, vpleteni pa so tudi genetski dejavniki. Včasih se zaradi sproščanja posrednikov vnetja razvije sekundarno vnetje sklepne ovojnice, ki je sicer značilno za revmatoidni artritis, vendar je v tem primeru milejše in navadno omejeno le na en sklep.

Kaj lahko pri bolečini v kolenu storimo sami?

Če je bolečina v kolenu posledica prevelikih in ponavljajočih se obremenitev, jo lahko uspešno odpravimo z ukrepi samopomoči. S kolenom moramo mirovati in izogibati se moramo dejavnostim, ki bolečino še okrepijo. Prvi dan na prizadeto mesto vsako uro za 15 minut položimo leden obkladek. Postopek ponavljamo več ur. Naslednje dni dajemo obkladke vsaj 4-krat na dan. Da se izognemo ozeblinam, ledu ne položimo neposredno na kožo, ampak ga zavijemo v kos tkanine. Koleno oskrbimo tudi s kompresijsko obvezo. Za dodaten protibolečinski in protivnetni učinek jemljemo zdravila za lajšanje revmatskih obolenj ali zdravila za lajšanje bolečine, ki so v lekarni na voljo brez recepta. Med spanjem in počitkom koleno podpremo z blazino.

Pri revmatskih obolenjih kolena lahko postavi diagnozo le zdravnik in predpiše ustrezno zdravljenje. Poleg staranja je pomemben fiziološki dejavnik tveganja za pojav artroze debelost, ki je tudi najmočnejši pridobljeni dejavnik tveganja. Zato zmanjšanje telesne teže, predvsem maščevja, olajša bolezenske simptome, izboljša gibljivost sklepov in ugodno vpliva na splošno počutje. Pomembna je tudi telesna vadba, s katero okrepimo obsklepne mišice ter povečamo čvrstost sklepa in njegovo gibljivost.

Obisk pri zdravniku je nujen:

  • če ne moremo obremeniti kolena,
  • če je izrazita bolečina prisotna že v mirovanju,
  • če se v kolenu pojavi pokanje,
  • če smo si v preteklosti že poškodovali koleno,
  • če je sklep deformiran,
  • če bolečino spremljajo zvišana telesna temperatura, rdenje ali izrazito otekanje kolena ali pa občutek topline okoli kolena,
  • če bolečino spremljajo otekanje, odrevenelost, občutek mravljičenja in če se v mečih pod poškodovanim kolenom pojavijo modrice,
  • če bolečina kljub ukrepom samopomoči traja več kot tri dni.