eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Bolečina » Glavobol

Glavobol

Blag do zmeren glavobol lahko lajšamo sami z zdravili s protibolečinskim delovanjem. Zavedati pa se moramo, da glavobol lahko opozarja na hujše zdravstvene težave, zlasti kadar se stanje kljub zdravljenju ne izboljša ali se celo poslabša.

Tenzijski glavobol

Tenzijski glavobol se lahko pojavi pri odraslih vseh starosti. Občutimo ga kot stiskanje okoli glave ter napetost v predelu senc, čela, obraza in vratu. Navadno gre za blago do zmerno bolečino, ki lahko traja več ur.

Kdaj moramo obiskati zdravnika?

Če je glavobol močan in traja več dni ali celo tednov, se nemudoma posvetujte s svojim osebnim zdravnikom.

Kdaj se pojavi tenzijski glavobol?

Sprožijo ga fizikalni in psihološki vplivi ter vplivi okolja. Med fizikalne vplive spadajo pomanjkanje spanja, lakota, slaba drža in preobremenjenost oči. Psihološka povzročitelja sta predvsem jeza in občutek strahu. Najpogostejši vplivi okolja so tobak, nikotin, nekatere vrste hrane (sir, čokolada, čebula, jajčevci, lovorov list, paprika, cimet, ocvrta in mastna hrana) ter nekateri dodatki v prehranskih izdelkih.

Kako olajšamo tenzijski glavobol ?

Za lajšanje tenzijskega glavobola svetujemo zdravila za lajšanje glavobola. Priporočamo tudi dovolj spanja in različne tehnike sprostitve: masiranje vratu in ramen, globoko in počasno vdihavanje in izdihavanje, meditacijo in telesno dejavnost, ki zmanjša stres in čustveno napetost, toplo kopel ali prho, ki pomaga sprostiti mišice.

Migrena

Migrena je ponavljajoč se glavobol, ki bolnika navadno popolnoma onesposobi za opravljanje vsakodnevnih opravil ali dejavnosti. Pojavlja se pri 10 do 20 % odraslih; pri ženskah je kar trikrat pogostejša kot pri moških. Pred nastopom migrene približno 60 % bolnikov občuti tako imenovane svarilne simptome, kot so občutek strahu, depresija, evforija, razdražljivost, utrujenost, zaspanost, pretirano močenje, driska, zaprtje, otrdel vrat, zehanje, žeja in želja po hrani.

Ti simptomi trajajo do nekaj ur ali dni, nato pa se pojavi migrena, ki jo prepoznamo po:

  • zmernem do izrazitem glavobolu, ki lahko traja od 4 do 72 ur ali dlje,
  • utripajoči bolečini, ki se sprva pojavi le na eni strani glave, nato pa se razširi še na drugo stran,
  • slabosti,
  • bruhanju,
  • občutljivosti za svetlobo, zvok ali dišave.

Glavobol postane še izrazitejši, če se bolnik giblje. Pri okoli 10 % bolnikov se pred napadom migrenskega glavobola pojavi avra, ki navadno traja manj kot eno uro. Gre za nevrološko motnjo, povezano z bleščanjem pred očmi ali pojavljanjem slepih točk v vidnem polju. Redkeje se pojavi tudi zvonjenje v ušesih ali občutek otrplosti.

Kdaj moramo obiskati zdravnika?

Če migreno spremljajo hudi in pogosti glavoboli, je posvet z zdravnikom nujno potreben.

Kaj sproži napad migrene?

Migreno lahko sprožijo izpostavljenost močni svetlobi in hrupu, cigaretni dim, vremenske spremembe, hormonske spremembe pri ženskah (menstruacija, nosečnost, menopavza), pomanjkanje spanja, nekatere vrste hrane (čokolada, sir), nekateri prehranski dodatki (nitriti, nitrati, natrijev glutamat, aspartam), stres, alkohol, kofein in nekatera zdravila.

Lajšanje migrenskega glavobola 

Za lajšanje blagih do zmernih glavobolov, ki niso prepogosti, so na voljo zdravila za lajšanje glavobola. Priporočljivo je tudi nadzorovanje stresa (skrb za redno telesno dejavnost v naravi in sprostitev) in izogibanje dejavnikom, ki povzročajo napad migrene.

Glavobol pri gripi in prehladu

Glavobol le redko spremlja prehlad. Pogostejši je pri gripi, ko se mu lahko pridruži tudi povišana telesna temperatura.

Kako olajšamo glavobol ?

Priporočamo zdravila s protibolečinskim in protivročinskim delovanjem.

Informacije o tem, kako olajšati simptome prehlada in gripe so v zavihku prehlad in gripa.

Kdaj moramo obiskati zdravnika?

Nemudoma moramo obiskati zdravnika:

  • pri nenadnem hujšem glavobolu,
  • pri povišani telesni temperaturi, otrdelem vratu, bolečinah v ušesih, kožnih izpuščajih, zmedenosti, dvojnem vidu, vrtoglavici, slabotnosti, motnjah v ravnotežju, otrplosti, oteženem govoru,
  • pri hujšem glavobolu, ki ga spremlja okužba žrela ali dihal ali pa ga občutimo v predelu sinusov,
  • pri poškodbah glave,
  • pri starejših od 55 let.