Depresija pri bolnikih z rakom

Depresija pri bolnikih z rakom

Rak globoko poseže v življenje bolnikov in njihovih svojcev. Kljub sodobnim, uspešnejšim načinom zdravljenja ga še vedno spremlja izrazito negativna stigma. Ena od najpogostejših duševnih motenj pri bolnikih z rakom je depresija. Znaki, kot so pomanjkanje volje in energije, tesnoba, občutki brezizhodnosti, manjša komunikacija, opuščanje družabnih stikov in spremenjena samopodoba, lahko spremljajo tudi telesno bolezen. Pogosto še bolj kot bolezen povečujejo bolnikovo trpljenje, zato tega nikoli ne smemo razumeti kot neizogibno posledico raka.

Rak in depresija

Rak globoko poseže v življenje bolnikov in njihovih svojcev. Kljub sodobnim, uspešnejšim načinom zdravljenja jo še vedno spremlja izrazito negativna stigma. Pri bolnikih lahko sproža hude duševne reakcije, obenem pa vpliva na družinske in družabne odnose.

Ena od najpogostejših duševnih motenj pri bolnikih z rakom je depresija. Znaki, kot so pomanjkanje volje in energije, tesnoba, občutki brezizhodnosti, manjša komunikacija, opuščanje družabnih stikov in spremenjena samopodoba, lahko spremljajo tudi telesno bolezen. Pogosto še bolj kot bolezen povečujejo bolnikovo trpljenje, zato tega nikoli ne smemo razumeti kot neizogibno posledico raka.

Kaj je depresija?

Depresija je bolezen, ki hkrati vpliva na duševno in telesno počutje in zato posameznika prizadene v celoti. Povzroča motnje razpoloženja, mišljenja in različne telesne simptome. Zelo pomembno je, da jo pravočasno prepoznamo in da jo začnemo čim prej zdraviti.

Simptomi depresije ne vplivajo le na poslabšanje kakovosti življenja bolnika z rakom in njegove družine, ampak tudi na zmožnost bolnikov, da sodelujejo, vztrajajo in prenesejo naporno zdravljenje rakave bolezni ter tako posredno vplivajo na njegov uspeh.

Pri večini bolnikov z rakom depresija ostane neprepoznana in zato ne dovolj zdravljena. To je predvsem posledica prepričanja, da je za te bolnike normalno, da so depresivni.

Bolniki in njihovi bližnji se pogosto sprašujejo, do kdaj je njihova reakcija še normalna. Kdaj gre za žalost, ki je povsem razumljiva ob izgubah, tudi ob izgubi zdravja, kdaj pa prehaja mejo in gre že za bolezensko stanje – depresijo.

Kako prepoznate depresijo?

Simptomi depresije so številni in se izražajo različno intenzivno in v različnih kombinacijah.

Najpogostejši simptomi depresije

  • občutki potrtosti, žalosti, tesnobe
  • pomanjkanje volje in energije
  • izguba veselja in zanimanja za prijetne stvari in vsakodnevne dejavnosti
  • občutki pesimizma, brezvrednosti, krivde, nebogljenosti in nizko samospoštovanje
  • nemir, razdražljivost
  • motnje koncentracije, pozornosti in spomina
  • motnje spanja
  • težave v spolnosti
  • misli na samomor
  • različni telesni znaki (pomanjkanje teka, utrujenost, izguba teže, prebavne motnje, glavobol, bolečina drugod po telesu)

Pozor! Navedeni telesni simptomi so lahko tudi posledica rakavega obolenja oziroma njegovega zdravljenja.

Zdravljenje depresije

Depresijo večinoma zdravimo z zdravili (antidepresivi) in s psihoterapijo. Poznamo več vrst antidepresivov, najpogosteje pa se uporabljajo zdravila iz skupine selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina. Delujejo tako, da v možganih pomagajo ponovno vzpostaviti biokemično ravnovesje.

Zdravnik vam predpiše antidepresive glede na stopnjo in obliko depresije ter način delovanja zdravila.

Sodobni antidepresivi so učinkovita in varna zdravila. Imajo razmeroma malo neželenih učinkov, če pa se pojavijo, so blagi, nenevarni in minejo v prvih tednih zdravljenja.

Kaj morate vedeti o zdravljenju z antidepresivi?

Zdravljenje traja od 6 do 8 mesecev, včasih pa tudi dlje. Učinek antidepresivov večinoma ne nastopi takoj, ampak po dveh ali več tednih zdravljenja. Če ste bili že večkrat depresivni, je zdravljenje dolgotrajnejše.

Antidepresivi ne povzročajo odvisnosti ali zasvojenosti. Kljub temu pa morate dosledno upoštevati navodila glede predpisanega odmerka in načina jemanja.

Pomembno je, da zdravljenje po zdravnikovih navodilih nadaljujete tudi potem, ko se počutite bolje. To namreč zmanjša možnost, da se bo depresija ponovila. Antidepresivov ne prenehajte jemati brez posveta z zdravnikom.

Kako si lahko pomagate sami?

Poiščite strokovno pomoč. Pomembno je, da depresijo prepoznate in da pravočasno poiščete pomoč. Odlašanje z zdravljenjem bolezen samo poslabša.

Depresija lahko prizadene vsakogar ne glede na njegovo starost, spol, izobrazbo ali družbeni status. Ni znamenje šibkosti ali slabosti in ni stanje, ki bi se ga dalo pozdraviti samo z močno voljo in željo po ozdravitvi.

Če ugotovite, da se je vaše razpoloženje spremenilo, da se poslabšuje in da s težavo opravljate vsakodnevne dejavnosti ali imate druge simptome depresije, brez odlašanja poiščite strokovno pomoč.

Zdravnik vam bo predpisal ustrezna zdravila in vam pojasnil njihovo delovanje, vam svetoval, kako jih jemati, ter odgovoril na vaša vprašanja o nadaljnjem zdravljenju.

Nikakor pa se ne zdravite sami z zdravili, ki jih zdravnik ni predpisal vam osebno!

Sodelujte pri zdravljenju. Postavite si majhne, dosegljive cilje, ki jih boste postopoma uresničevali. Ne obremenjujte se z nalogami, ki jih ne boste mogli izpeljati ali pa vas bodo še dodatno izčrpale in potrle. Ne vzbujajte si novih občutkov krivde zaradi depresije ali telesne bolezni. Ne bodite prezahtevni do sebe, preveč perfekcionistični.

Čim več časa preživite v družbi in se ukvarjajte z dejavnostmi, ki so vas včasih veselile ali pa bi vas lahko veselile zdaj.

Zavedajte se, da so negativne misli in čustva del depresije. Ko se boste začeli zdraviti, bodo takšne misli in čustva postopoma izginili.

Ne pozabite na zmerno telesno dejavnost. Za začetek poskusite s kratkimi sprehodi v naravi, ne zapirajte se v stanovanje in ne preležite celega dneva v postelji. Ne obupajte, če ne boste takoj uspešni. Zavedajte se, da je to del procesa, zato si vzemite dovolj časa.

Uživajte v vsakem novem dnevu in skušajte najti veselje v majhnih stvareh in v ljudeh, ki vas obkrožajo.

Dovolite svojim bližnjim, da vam pomagajo.

Sodelovanje družinskih članov je izjemno pomembno, vendar pa so pogosto tudi sami v stiski in prav tako potrebujejo strokovno pomoč.

Ne pozabite!

Soočanje z boleznijo, kot je rak, ni nujno le slaba izkušnja. Za marsikoga je postala dragocena življenjska izkušnja, saj mu je pomagala spremeniti poglede in življenjske vrednote.

Povzeto po knjižici Depresija pri bolnikih z rakom, ki je izšla v Krkini zbirki V skrbi za vaše zdravje.