eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2003 »

Alergija na dihalih

E-mesečnik, 13. številka, marec 2003

Spoštovani!

Ste mogoče tudi vi med tistimi, ki ste danes že nekajkrat kihnili, zakašljali, posmrkali in si pomeli oči? Če niste prehlajeni, so to verjetno znaki alergije. Beseda alergija je grškega izvora in pomeni reagirati drugače. Človek je alergičen takrat, ko njegovo telo pretirano odreagira ob stiku s sicer nenevarno snovjo. Če ste alergični na cvetni prah leske, jelše ali pa topola, ki cvetijo v mesecu marcu, imate težave prav zdaj. Če pa ste alergični na cvetni prah jesena, platane ali pa hrasta, boste kihali, kašljali, smrkali in si meli oči aprila. No, tiste z alergijo na cvetni prah trav, trpotca in pravega kostanja čakajo težave maja in junija, pršica pa alergikom greni življenje vse leto.

1. Tema meseca: Alergija na dihalih

Sezonski alergijski rinitis
Pravimo mu tudi seneni nahod, saj so imeli ljudje včasih z njim največ težav, ko so pospravljali seno, torej maja in junija. Takrat je v zraku veliko cvetnega prahu oziroma peloda. Pelodi želišč, trajnic, trav, žit, dreves in grmovnic sestavljajo veliko skupino inhalacijskih alergenov, ki pridejo v naše telo skozi dihala.
Pelod vetrocvetk je najbolj alergogen, ker se prenaša z vetrom in ga je v zraku veliko, potuje pa lahko tudi do 10 km daleč. Pelod žužkocvetk prenašajo žuželke, zato ga v zraku ni veliko. Kadar se pelod oprime prašnih delcev, ga najdemo v zraku tudi zunaj sezone cvetenja.
Alergijske reakcije povzročajo tudi delci rastlin (npr. mačice) ali sokovi pokošene trave.
Pelod dreves se začne pojavljati v zraku že januarja, ko zacvetita leska in jelša, aprila cveti breza, do konca maja pa še druge drevesne vrste. Pelod trav je najpogostejši povzročitelj alergije od maja do konca julija.
Ko je v kubičnem metru zraka 20 pelodnih zrnc, se pojavijo vnete oči in nahod.

Znaki bolezni

  • kihanje
  • smrkanje
  • voden izcedek iz nosu
  • zamašen nos
  • izguba voha
  • včasih tudi kašelj

Ali ste vedeli?

  • Alergijski rinitis se najpogosteje pojavlja v starostnem obdobju od 8 do 20 let.
  • Pelod povzroča poleg alergijskega vnetja nosu tudi vnetje očesne veznice.
  • Kihanje je zaščitni refleks telesa in ni nujno povezano z alergijo. Snovi, ki dražijo nosno sluznico, se v nosu prekrijejo s sluzjo in z močnim kihanjem jih poskušamo odstraniti.
  • Ljudje s pelodno alergijo imajo lahko doma cvetje. Vecina rož tvori cvetni prah, ki ga prenašajo žuželke, zato ni nevarnosti za pojav simptomov.
  • Med pogosto vsebuje pelodna zrna, ki lahko povzročijo alergijsko reakcijo.

Celoletni alergijski rinitis
Celoletni alergijski rinitis oziroma celoletni alergijski nahod se pojavlja neodvisno od letnega časa. Pri nekaterih lahko traja celo leto; zlasti pri tistih, ki so alergični na pršico v hišnem prahu, in pa pri tistih, kjer je vzrok alergije delovno okolje (moka pri pekih, živalska dlaka pri rejcih živali, šamponi in dišave pri frizerjih).
Alergeni so pršice hišnega prahu, plesni in domače živali. Pršice (askaride) so podobne pajkom. Velike so le 0,3 milimetra. Hranijo se s kožnimi oluščki in z mikroskopsko majhnimi plesnimi. Največ pršic je v posteljah (blazinah, vzmetnicah, odejah). Zanimivo je, da pršica ni alergen, ampak so zelo alergogeni njeni izločki.
Plesni so nekakšne nitaste gobe. So različnih vrst in barv. Najdemo jih zunaj, na vlažnih tleh, v travi in zraku, pa tudi v stanovanju.
V razmnoževalnem procesu tvorijo plesni spore, ki podobno kot pelod lahko pridejo v dihalne poti in pri preobčutljivih ljudeh povzročijo nahod. Število spor v zraku je podobno kot pri pelodu, odvisno od vremena. Največ spor je v zraku v vročem in vlažnem vremenu.
Znaki bolezni so enaki kot pri senenem nahodu, vendar so navadno manj izraziti. Če jih ne prepoznamo in zdravimo, lahko alergijski nahod preide v alergijsko astmo. Pri bolniku s celoletnim alergijskim nahodom je treba s preiskavami ugotoviti, ali gre morda tudi za asmo.

Ali ste vedeli?

  • Alergija na pršico se lahko kaže kot astma, nahod ali atopijski dermatitis (ekcem). Izpuščaji se običajno pojavijo takoj po vstajanju iz postelje. Simptomi trajajo celo leto, običajno so izrazitejši jeseni in pozimi ter v vlažnem vremenu.
  • Pršice uspevajo le do nadmorske višine 1800 metrov. Preprosto ne marajo suhih vremenskih razmer v gorah.
  • Posebne tkanine, ki ne prepuščajo pršic (hipoalergijske tkanine), so primerne za vzmetnice in blazine. Dobro je vedeti, da kljub visoki ceni pomagajo le pri alergijah na pršico, pri drugih pa ne.
  • Če imate zamašen nos, kapljic za nos ne uporabljajte prepogosto, saj lahko poškodujete nosno sluznico. Raje si pripravite fiziološko raztopino: žličko soli raztopite v pol litra prekuhane vode.
  • Cigaretni dim poslabša prehodnost nosu, zato se mu skušajte izogniti.

V lekarni lahko brez recepta dobite zdravila – antihistaminike, ki odpravljajo alergijske simptome, zmanjšajo alergijski odziv in preprečujejo vnetje. Namenjeni so ljudem, ki simptome sezonskega in alergijskega rinitisa prepoznajo in jih poskušajo tudi sami pozdraviti. Brez zdravnikovega priporočila jih lahko jemljete en teden oziroma največ deset dni. http://www.krka.si/LetizenS Če pa je potrebno dolgotrajnejše jemanje, oziroma če se znaki bolezni ne izboljšujejo ali se celo slabšajo, morate na pregled k zdravniku.

2. Zanimivosti

Bi radi shujšali? Vprašajte svoj želodec kako!
Američani zapravijo vsako leto 40 milijard dolarjev za posebna dietična živila in približno 500 milijonov dolarjev za nove knjige o novih dietah. Pri vsem tem je kar 95 % diet neučinkovitih. Avtorji knjige Sedem skrivnosti suhih ljudi predlagajo učinkovitejše metode v boju z odvečnimi kilogrami.

Tenzijski glavobol
Tenzijski glavobol občutimo kot stiskanje okoli glave ter napetost v predelu senc, čela, obraza in vratu. Pojavi se lahko pri odraslih vseh starosti. Navadno gre za blago do zmerno bolečino, ki lahko traja več ur.

Krka v finalu pokala ULEB
Košarkarji Krke so se uvrstili v finale pokala ULEB, potem ko so v povratni polfinalni tekmi v domači dvorani premagali španski Juventut z 82:66 (18:21, 43:45, 70:60).

3. Nagrajenci

Radio uro KRKA prejmejo:

  • Gregor Kos, Clevelandska 47, 1000 Ljubljana
  • Liljana Kralj, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto
  • Darja Supe, Grajska cesta 8, 2317 Oplotnica