eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2003 »

Imunski sistem

E-mesečnik, 12. številka, februar 2003

Spoštovani!

Zime še ni konec in obdobja prehladov in drugih okužb na zgornjih dihalih tudi ne. Ponavljajoče se virusne ali bakterijske okužbe so pogosto posledica oslabljenega imunskega sistema.

1. Tema meseca: Imunski sistem

Kaj je imunski sistem?

Imunski sistem je nepogrešljiv ščit, ki brani naše telo pred vdorom tujkov in uniči tiste, ki se jim v notranjost vendarle uspe prebiti. Pri tem usklajeno sodeluje cela vrsta organov, celic in molekul, brez katerih bi bili na milost in nemilost prepuščeni vsemu, kar nas obdaja. Koža in sluznice so prva varovalna pregrada, ki fizično in prek svojih izločkov ovira vdor tujkov v telo. Zato kakršne koli poškodbe kože, kot so opekline, odrgnine, rane ali razjede, zlahka dopuščajo vdor tujkov v telo. Če zunanjim napadalcem vendarle uspe prestopiti meje prve varovalne pregrade, se v notranjosti telesa odzovejo imunske celice, ki so različne vrste belih krvnih telesc. Te vsiljivca prepoznajo in požrejo ali pa jih onesposobijo s pomočjo specifičnih protiteles. Imunski sistem lahko shrani podatke o že prebolelih bakterijskih in virusnih okužbah. Če bakterije in virusi po več letih znova napadejo naše telo, jih imunski sistem prepozna in hitreje obvlada.

Kaj vpliva na obrambno sposobnost telesa?

Učinkovitost imunskega sistema je odvisna od lastnosti povzročitelja bolezni na eni strani in dejavnikov, ki vplivajo na obrambne sposobnosti, na drugi. Pri povzročiteljih sta tako zelo pomembni njihova agresivnost in količina. Pri tem igra pomembno vlogo tudi sposobnost nekaterih povzročiteljev, ki z nenehnim spreminjanjem površinskih antigenov (snovi, ki v organizmu povzročijo nastanek protiteles) preslepijo naš imunski sistem, zaradi česar so sposobni vedno znova povzročiti bolezen. Značilen primer so virusi gripe in prehlada. Obrambna sposobnost imunskega sistema je odvisna od vpliva več dejavnikov, kot sta dednost, starost. Obrambno sposobnost slabijo tudi kajenje, čezmerno pitje alkohola, duševni stres in negativna čustva.

Kako si pomagamo sami?

Boleznim se bomo uspešno ubranili le, če bomo ustrezno okrepili obrambne sposobnosti telesa. Razen z uravnoteženo in z vitamini bogato hrano ter gibanjem na svežem zraku si v spopadu z virusi in bakterijami lahko uspešno pomagamo tudi z naravnimi imunostimulanti, kakršen je sok škrlatne ehinaceje.

Škrlatna ehinaceja – kaj je to?

Škrlatna ehinaceja je rastlina doma v severnoameriških prerijah, ki je verjetno bolj znana kot ameriški slamnik. Na pogled še najbolj spominja na gerbero roza barve. Cvetove in zel so indijanska ljudstva uporabljala za lajšanje bolečin, proti vnetju žrela, pri gnojnih okužbah in celo pri kačjih pikih. Danes vemo, da sok škrlatne ehinaceje prepreči oz. skrajša trajanje okužb, predvsem na dihalih, zato je pripravke, ki jo vsebujejo smiselno jemati za preprečevanje prehladnih in gripoznih obolenj, pri začetnih znakih prehlada in gripe, pa tudi pri ponavljajočih se okužbah na dihalih in na sečilih. Ehinaceja ena najbolj uporabljanih in cenjenih zdravilnih rastlin tudi v svetovnem merilu. (www.krka.si/ehinaceja)

2. Zanimivosti

Kako lahko preprečite prehlad?
Osebe z normalnim imunskim sistemom imajo kar 95 odstotkov možnosti, da zbolijo za prehladom, kadar pride virus v stik z nosno sluznico. Viruse, ki povzročajo prehlad, najpogosteje z rokami prenesemo na nosno sluznico ali na očesno veznico in tako povzročimo nastanek obolenja. Zato je za preprečitev prehlada najpomembnejše redno umivanje rok z milom in s toplo vodo. Na predmetih, npr. na svinčnikih, knjigah ali na kavnih skodelicah, preživijo virusi celo nekaj ur.

Nove raziskave podpirajo koristi omega-3 maščobnih kislin
Hrana bogata z omega-3 nenasičenimi maščobnimi kislinami naj bi bistveno zmnjšala tveganje za srčne bolezni s smrtnim izidom pri starejši populaciji. Ameriški znanstveniki so primerjali vsebnosti dokozaheksanojske kisline (DHA), eikozapentanojske kisline (EPA) in alfa-linolenske kisline v krvi 179 ljudi umrlih za posledicami srčnih bolezni, vključujoč srčni infarkt, z vsebnostjo teh kislin v krvi kontrolne skupine. Ugotovili so povezavo med večjimi koncentracijami DHA, EPA in alfa-linolenske kisline in manjšim tveganjem za smrtnost.

Srce potrebuje osem ur spanja
Bostonski znanstveniki iz Brigham and Women¢s Hospital so dognali, da je pomanjkanje spanja nevarno. Raziskave so pokazale, da tako premalo spanja kot preveč spanja pri ženskah poveča nevarnost za nastanek srčnih bolezni.

3. Nagrajenci

Copate prejmejo:

  • Bandelj Eva, Za gradom 16, 6000 Koper
  • Druks Metka, Foitova 10, 3320 Velenje
  • Kajba Maša, Ul. bratov Vošnjakov 6, 3000 Celje