eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2004 »

Ateroskleroza, maščobe v krvi in prehrana

E-mesečnik, 23. številka, januar 2004

Spoštovani!

Bolezni srca in žilja so v večini industrijsko razvitih držav, vključno s Slovenijo, vodilni vzrok obolevanja in umiranja. V Evropi se je v zadnjih desetih letih umrljivost do 64. leta starosti zaradi teh bolezni zmanjšala za celih petnajst odstotkov. Slovenci pa zbolevamo in umiramo zaradi bolezni srca in žilja še vedno prepogosto prav zaradi premajhnega upoštevanja načel zdravega življenja.

Tema meseca: Ateroskleroza, maščobe v krvi in prehrana

Najpogostejši vzrok za nastanek srčno žilnih bolezni je ateroskleroza.
Pri bolnikih z aterosklerozo pogosteje najdemo določene dejavnike tveganja kot pri ostali populaciji.
Poznamo:

  1. dejavnike tveganja, ki so posledica načina življenja in družbenih vplivov, ki jih je možno odpraviti s spremembo življenjskih navad (kajenje, hrana z veliko nasičenih maščob in holesterola ter telesna neaktivnost)
  2. dejavnike tveganja, ki izhajajo iz določenih bolezenskih stanj (visok krvni tlak, zvečan holesterol in trigliceridi v krvi, sladkorna bolezen) in nanje lahko vplivamo le do določene mere
  3. dejavnike tveganja, na katere ne moremo vplivati: starost, spol in tisti, ki so pogojeni z dednostjo (nagnjenost k zgodnji aterosklerozi).

Ateroskleroza – počasen proces s hudimi zapleti

Aterosklerotični proces (poapnenje žil) je dolgotrajen in dinamičen. Začne se v otroški dobi in se pri odraslem razvija naprej. Dolgo časa ostaja ateroskleroza neopazna, dokler ne pride do zapletov (bolečine za prsnico, srčnega infarkta, možganske kapi, motenj krvnega obtoka v spodnjih udih). Prizadane predvsem velike in srednje velike arterije in povzroča nastanek oblog iz maščob, kalcijevih soli in vezivnega tkiva. Stena ateromatozno spremenjene arterije ni več gladka, njena svetlina pa se zoži.

Več o aterosklerozi, katere maščobe v krvi so zdravju škodljive in kakšne so priporočljive vrednosti krvnih maščob preberite na naših spletnih straneh.

Preprečevanje ateroskleroze

Pomembno je spoznanje, da lahko z odstranjevanjem dejavnikov tveganja preprečimo razvoj bolezni in vsaj do določene mere zavremo njeno napredovanje. Splošni ukrepi za zmanjševanje ogroženosti celotne populacije temeljijo na privzgoji načel zdravega načina življenja, ki vključuje pravilno prehrano, odpoved kajenju, redno telesno vadbo in sproščanje duševnih napetosti. Odstranjevanje dejavnikov tveganja pri ogroženih posameznikih pa v prvi vrsti temelji na higiensko-dietnih ukrepih.

Zmanjšanje vsebnosti holesterola in maščob v krvi

Zdravljenje obsega splošne ukrepe in uporabo zdravil, kadar so potrebna. Tri temeljna pravila so:

  • ustrezna prehrana oz. dieta za zmanjšanje holesterola in maščob ter čezmerne telesne teže,
  • redna aerobna telesna dejavnost in
  • opustitev kajenja in čezmernega pitja alkohola.

Kako naj bo naša prehrana sestavljena?

  • Njena osnova naj bodo surova zelenjava in sadje, stročnice, kruh (bolje črni ali ovseni), testenine, krompir, kosmiči, posneto mleko in iz njega pripravljen jogurt.
  • Škodljive so nasičene maščobne kisline, ki jih vsebujejo meso in mesni izdelki, siri in polnomastno mleko.
  • Mesa jejmo malo, raje uživajmo ribe (zlasti plave morske) ali perutnino, vendar brez kože.
  • Za zabelo uporabljajmo olivno olje, vendar tudi tega čimmanj. Maslo in mast sta škodljiva. Vse več je dokazov, da so transnenasičene maščobne kisline v margarini prav tako škodljive kot nasičene maščobne kisline, zato margarine ne priporočamo.
  • Jajčni rumenjak vsebuje veliko škodljivega holesterola.
  • Omejimo tudi porabo sladkorja in soli.

Zdravljenje z dieto

Imamo dve stopnji, ki se razlikujeta po priporočeni dnevni količini nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Po količini beljakovin in ogljikovih hidratov pa sta si enaki.

  • Dieta I. stopnje je v bistvu zdrava prehrana, opisana zgoraj. Priporočena dnevna količina maščob je manj kot 30 % dnevnih kalorij.
  • Dieta II. stopnje pa je že skoraj vegetarijanska in zahteva posvet s specialistom dietetikom.

Dietno zdravljenje mora trajati 6 mesecev, preden se odločimo za zdravila. V primeru zelo ogroženih bolnikov (prisotnost že dokazane bolezni srca, prisotnost več dejavnikov tveganja) se za zdravilo odločimo prej. Vendar tudi zdravljenje z zdravili vedno spremlja dieta.
Kot dodatek dieti za zmanjšanje količine maščob v krvi so dobrodošli tudi izdelki, ki vsebujejo česen. Redno uživanje česna preprečuje nastajanje žilnih oblog, zmanjšuje količino holesterola in trigliceridov v krvi in preprečuje zlepljanje krvnih ploščic.

Redna aerobna telesna dejavnost

Redna aerobna telesna dejavnost je zelo učinkovit način za zmanjšanje holesterola LDL in zvečanje holesterola HDL. Redna telesna vadba (rekreacija) je del zdravega življenja, pri njej pa se moramo sprostiti in se zabavati, ne tekmovati sami s seboj ali z drugimi. Najbolj priporočamo gibanje na svežem zraku vsaj trikrat tedensko po 20 do 30 minut: hoja, kolesarjenje, plavanje, hoja in tek na smučeh, tenis, igre z žogo, planinarjenje, ples, delo na vrtu. Z redno telesno vadbo povečujemo telesno in duševno zmogljivost.

Zdravljenje povečanih vsebnosti holesterola in maščob v krvi z zdravili

Danes imamo na razpolago učinkovita zdravila za zmanjševanje holesterola in maščob v krvi. Vsa so dosegljiva le na zdravniški recept.

Ne pozabite!

Pomembno je spoznanje, da lahko z odstranjevanjem dejavnikov tveganja preprečimo razvoj ateroskleroze in vsaj do določene mere zavremo njeno napredovanje. Zdravljenje povečanega holesterola je najbolj učinkovit preventivni ukrep pri bolnikih z boleznimi srca in žilja. Ukrepi za zmanjšanje vsebnosti holesterola so potrebni do konca življenja. Zdravila za zmanjšanje vsebnosti maščob in holesterola so učinkovita le, če jih jemljete redno. Učinkovitost zdravil pa bo še večja, če boste upoštevali priporočila o zdravem načinu življenja in se po njih tudi ravnali.

Nagrajenci

Praktične nagrade prejmejo:

  • Robi Mohorčič, Clevelandska 21 , 1000 Ljubljana
  • Katja Mihatovič, Maistrova 10 , 2000 Maribor
  • Bogdan Petecin, Kosovelova 16 , 3000 Celje