eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2006 »

Depresija pri ženskah

E-mesečnik, 45. številka, februar 2006

Spoštovani!

V prejšnji številki E-mesečnika smo govorili o značilnostih depresije pri moških, tokratna tema meseca pa je depresija pri ženskah. Pri ženskah se depresija pojavlja 2- do 3-krat pogosteje kot pri moških, depresija je tudi eden od vodilnih vzrokov nezmožnosti za delo pri ženskah med 15. in 44. letom starosti. Za ženske pa so značilne tudi nekatere posebne oblike depresije in drugih razpoloženjskih motenj, npr. poporodna depresija ali predmenstruacijska disforična motnja.

Tema meseca: Depresija pri ženskah

Zakaj je depresija pogostejša pri ženskah?
Katere so značilnosti depresije pri ženskah?
Depresija pri ženskah v različnih življenjskih obdobjih
Kaj je predmenstruacijska disforična motnja?
Zdravljenje depresije pri ženskah
Kako si lahko ženska z depresijo pomaga sama?
Kaj moramo vedeti pri zdravljenju z antidepresivi?

Zakaj je depresija pogostejša pri ženskah?

Večja pogostost je posledica kombinacije različnih dejavnikov.

  • Depresija je pogosto povezana s hormonskimi in biološkimi spremembami v različnih življenjskih obdobjih, z menstruacijo, nosečnostjo, porodom in menopavzo.
  • Kombinacija stresa, nezadostne socialne podpore, socialnih pričakovanj in skrbi za otroke in dom lahko pri ženskah povzroči nastanek depresivnih simptomov.
  • Zdravljenje s hormonskimi zdravili.
  • Ženske, ki so bile v mladosti ali pa kasneje telesno in psihično zlorabljene, imajo depresijo pogosteje kot ženske, ki nimajo teh izkušenj.

Katere so značilnosti depresije pri ženskah?

Številni simptomi depresije so pri moških in ženskah enaki. Ti najpogostejši simptomi so opisani v prejšnji številki e-mesečnika.
Med posebnimi simptomi depresije, ki so predvsem značilni za ženske, pa so:

  • spremenljivo razpoloženje
  • pretirana zaspanost
  • povečan apetit
  • občutek težkih rok in nog
  • občutljivost za zavrnitve v medosebnih odnosih

Depresija pri ženskah v različnih življenjskih obdobjih

  • Depresija pri mladostnicah: Mladostniško obdobje je čas, ko imajo dekleta težave pri vzpostavljanju identitete, soočanju s spolnostjo, ločitvi od staršev, pojavljajo se prve pomembnejše odločitve ter telesne, hormonske in psihološke spremembe. Medtem ko imajo fantje v tem obdobju vedenjske težave in težave z zlorabo alkohola ali drog, dekleta pogosteje postanejo depresivna.
    Simptomi depresije niso del normalnega mladostniškega razpoloženja, zato je pomembno, da smo nanje pozorni, jih prepoznamo in ustrezno zdravimo. S pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem lahko preprečimo nastanek hujših oblik depresije v odraslem obdobju.
  • Depresija v obdobju menopavze: Menopavza pomeni za žensko obdobje velikih sprememb. Pomembno se spreminja raven spolnih hormonov; zmanjšana vsebnost estrogena lahko vpliva na nastanek depresije. Pojavijo se lahko pretirana zaskrbljenost, utrujenost, obdobja joka, spremembe razpoloženja, zmanjšana sposobnost za reševanje težav, zmanjšana želja po spolnosti ali zmanjšanje uživanja v spolnosti. Na nastanek depresije v tem obdobju lahko vplivajo tudi druge spremembe, kot so selitev otrok od doma, izguba bližnjega, osamljenost, kronične zdravstvene težave.
  • Depresija v nosečnosti in po porodu
    Zaradi depresije trpi 10 do 15 odstotkov nosečnic. Pri nekaterih je prisotna že pred nosečnostjo, pri eni tretjini pa se prvič pojavi v nosečnosti. Poleg bioloških dejavnikov lahko na razvoj depresije v tem obdobju vplivajo zakonske težave, nezadovoljstvo, pomanjkanje podpore okolice, nezaželena nosečnost in slabo finančno stanje. Depresivne ženske v nosečnosti slabše skrbijo zase, pogosteje kadijo ali pijejo alkoholne pijače in se poleg tega neustrezno prehranjujejo. Vse to negativno vpliva na otroka.
    Po porodu ima lahko 50 do 80 odstotkov žensk blage depresivne simptome z nestabilnim razpoloženjem, jokavostjo, tesnobnostjo in nespečnostjo. Te težave običajno minejo v dveh tednih, pri nekaterih ženskah pa lahko vztrajajo več mesecev in se poglobijo do prave depresije, ki jo spremljajo tudi misli na samomor. Depresija po porodu je združena s težavami v medosebnih odnosih. Motena vez med materjo in otrokom lahko negativno vpliva na otrokov razvoj.
    Pri pravih depresijah v nosečnosti ali po porodu je pogosto potrebno zdravljenje z zdravili, ki pa morajo biti skrbno izbrana. Med nosečnostjo in dojenjem se sami ne smete zdraviti z zdravili ali zdravilnimi pripravki.

Kaj je predmenstruacijska disforična motnja?

Za predmenstruacijsko disforično motnjo so značilni ponavljajoči se telesni ali čustveni simptomi, ki se pojavljajo le v drugi polovici menstruacijskega cikla in prenehajo prvi ali drugi dan menstruacije. V tem času so lahko ženske depresivnega ali nihajočega razpoloženja, občutijo tesnobo, nenehno so jezne ali razdražljive. Vse to lahko vodi v pravo depresijo.
Če so spremembe razpoloženja tik pred menstruacijo tako velike, da ovirajo normalno življenje, je treba poiskati zdravniško pomoč. Določeni antidepresivi so pri tej motnji zelo učinkoviti. Kadar pa so težave pred menstruacijo le blage, govorimo o predmenstruacijskem sindromu, ki ga običajno ni treba zdraviti z zdravili. Učinkovito lahko pomagajo različne vaje za sprostitev.

Zdravljenje depresije pri ženskah

Ne glede na spol lahko depresijo učinkovito zdravimo z zdravili, antidepresivi, ki omogočajo ponovno vzpostaviti biokemično ravnovesje v možganih. Najpogosteje uporabljeni antidepresivi so selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina. Dokazano je, da so tovrstna zdravila še posebno učinkovita za zdravljenje različnih oblik depresije pri ženskah v različnih starostnih obdobjih.
Neželeni učinki so blagi, nenevarni in minejo v prvih dveh tednih zdravljenja. Zdravila, ki selektivno zavirajo ponovni privzem serotonina, izdeluje tudi Krka, tovarna zdravil,d.d.
Nekaterim ženskam lahko pomaga svetovanje ali psihoterapija, predvsem kognitivno vedenjska terapija. Uspešna je tudi kombinacija zdravljenja z antidepresivi in psihoterapijo.
Antidepresivi lahko tudi učinkovito zmanjšajo razdražljivost in agresivnost pri ženskah s predmenstruacijsko disforično motnjo.

Kako si lahko ženska z depresijo pomaga sama?

Depresija ni nobena sramota, prizadene lahko vsakogar, ne glede na družbeni status, starost, spol ali izobrazbo. Depresija ni osebna šibkost ali stanje, ki ga lahko odpravimo samo s svojo voljo ali z močno željo. Če ugotovite, da se je vaše razpoloženje spremenilo ali da imate druge simptome depresije, se pogovorite s svojci ali prijatelji in čimprej poiščite strokovno pomoč. Odlašanje z zdravljenjem bolezen samo še poslabša.

  • Prepoznajte depresijo, prisluhnite svojemu razpoloženju.
  • Zaupajte svojemu zdravniku. Povejte mu, kakšne težave imate, o čem razmišljate, povprašajte ga o vsem, kar vas skrbi. Ne odlašajte z obiskom pri njem. Pri zdravljenju aktivno sodelujte. Zdravnik vam bo predpisal zdravila, vas poučil, kako jih boste jemali in kateri neželeni učinki se lahko pojavijo, ali pa vas bo napotil k ustreznemu specialistu.
  • Spremenite način razmišljanja, razmišljajte pozitivno.
  • Zastavite si majhne cilje, ki jih boste zmogli uresničiti. Ne obremenjujte se z nalogami, ki vas bodo še dodatno potrle, ali nalogami, ki jih ne boste mogli izpeljati. Svoja razmišljanja poskušajte usmeriti v prijetne stvari. Poskusite se s svojimi bližnjimi pogovarjati o stvareh, ki so vas ponavadi veselile in zanimale.
  • Ne pozabite na telesno dejavnost.
  • Ne zapirajte se v stanovanje in ne preležite celega dneva v postelji. Poskusite s kratkimi sprehodi v naravi ali z dejavnostmi, ki so vas včasih veselile. Ne obupajte, če ne boste takoj uspešni. Vzemite si dovolj časa.

Kaj moramo vedeti pri zdravljenju z antidepresivi?

  • Prvi učinki antidepresivov ne nastopijo takoj, ampak je treba zdravila jemati najmanj 2 tedna. Zdravljenje depresije traja običajno 6 do 8 mesecev, v nekaterih primerih lahko celo življenje.
  • Pomembno je, da z jemanjem antidepresivov nadaljujete tudi potem, ko se že dobro počutite. Nadaljevalno zdravljenje po zdravnikovih navodilih zmanjša možnost, da se bo depresija ponovila.
  • Zdravljenje oseb, ki so bile že večkrat depresivne, je dolgotrajnejše.
  • Antidepresivi ne povzročajo odvisnosti ali navade niti pri dolgotrajnem zdravljenju.
  • Antidepresivov ne smemo prenehati jemati brez posveta z zdravnikom.