eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2009 »

Alergije na dihalih

E-mesečnik, št. 77, 25. marec 2009

Spoštovani!

Pomlad je že tu, topli, dolgi sončni dnevi kar kličejo na sprehod v naravo. A kaj, ko potem spet kihate, imate zamašen nos in vas srbijo oči. Spet je tu alergija.

Beseda alergija je grškega izvora in pomeni reagirati drugače. Alergični ste, če pretirano reagirate ob stiku s sicer nenevarno snovjo – alergenom. Če ste alergični na cvetni prah leske, jelše ali topola, ki cvetijo v marcu, imate težave prav zdaj. Če pa ste alergični na cvetni prah jesena, platane ali hrasta, boste kihali, kašljali, smrkali in si meli oči aprila. Tiste z alergijo na cvetni prah trav, trpotca in pravega kostanja čakajo težave maja in junija, pršica pa alergikom greni življenje vse leto.

Alergije na dihalih

Sezonski alergijski rinitisSimptomi sezonskega alergijskega rinitisa
Celoletni alergijski rinitis
Kako si lahko pomagate?

Sezonski alergijski rinitis

Sezonski alergijski rinitis je alergijska bolezen zgornjih dihal, ki se pojavi v določenih mesecih v letu, ko cvetijo rastline, na katere je človek alergičen.

Sezonski alergijski rinitis ali seneni nahod se imenuje tako, ker so imeli ljudje zaradi njega največ težav ravno v času pospravljanja sena, torej maja ali junija. Takrat je v zraku veliko cvetnega prahu oziroma peloda.

Pelodi zelišč, trajnic, trav, žit, dreves in grmovnic sestavljajo veliko skupino inhalacijskih alergenov, ki pridejo v naše telo skozi dihala. Pelodna zrna so moške spolne celice, velika približno 0,05 mm, zato jih ne vidimo. Večina se jih ustavi v nosu in na očesni veznici in ne pridejo v pljuča. Pelod vetrocvetk je najbolj alergogen, ker se prenaša z vetrom in ga je v zraku veliko, potuje pa lahko tudi do 10 km daleč. Pelod žužkocvetk prenašajo žuželke, zato ga v zraku ni veliko. Kadar se oprime prašnih delcev, ga najdemo v zraku tudi zunaj sezone cvetenja.

Alergijske reakcije povzročajo tudi delci rastlin (npr. mačice) ali sokovi pokošene trave.

Pelod dreves se lahko začne pojavljati v zraku že januarja, pelod trav pa je najpogostejši povzročitelj alergije od maja do konca julija.

Simptomi sezonskega alergijskega rinitisa

Ko vdihujete alergen, pride do vnetja nosne sluznice, kar povzroči srbenje nosu, kihanje in vodni izcedek, pogosto tudi zamašenost. Spremljajoč simptom je lahko tudi alergijsko vnetje oči (rinokonjuktivitis), zaradi katerega vas srbijo oči in se solzite.

Ali ste vedeli?

  • Alergijski rinitis se najpogosteje pojavlja v starosti od 8 do 20 let.
  • Pelod poleg alergijskega vnetja nosu povzroča tudi vnetje očesne veznice.
  • Kihanje je zaščitni refleks telesa in ni nujno povezano z alergijo. Snovi, ki dražijo nosno sluznico, se v nosu prekrijejo s sluzjo in z močnim kihanjem jih poskušamo odstraniti.
  • Ljudje s pelodno alergijo imajo doma lahko cvetje. Večina rož tvori cvetni prah, ki ga prenašajo žuželke, zato ni nevarnosti za pojav simptomov.
  • Med pogosto vsebuje pelodna zrna, ki lahko povzročijo alergijsko reakcijo.

Celoletni alergijski rinitis

Celoletni alergijski rinitis oziroma celoletni alergijski nahod se pojavlja neodvisno od letnega časa. Pri nekaterih traja vse leto, zlasti pri tistih, ki so alergični na pršico v hišnem prahu, in pri tistih, pri katerih je vzrok alergije delovno okolje (moka pri pekih, živalska dlaka pri rejcih živali, šamponi in dišave pri frizerjih).

Alergeni so pršice hišnega prahu, plesni in domačih živali. Pršice (askaride) so podobne pajkom. Velike so le 0,3 milimetra. Hranijo se s kožnimi olušči in z mikroskopsko majhnimi plesnimi. Največ pršic je v posteljah (blazinah, vzmetnicah, odejah). Zanimivo je, da pršica ni alergen, ampak so zelo alergogeni njeni izločki.

Plesni so nekakšne nitaste gobe. So različnih vrst in barv. Najdemo jih zunaj, na vlažnih tleh, v travi in zraku, pa tudi v stanovanju. V razmnoževalnem procesu tvorijo spore, ki podobno kot pelod lahko pridejo v dihalne poti in pri preobčutljivih ljudeh povzročijo nahod. Število spor v zraku je podobno kot pri pelodu odvisno od vremena. Največ jih je v zraku v vročem in vlažnem vremenu.

Simptomi bolezni so enaki kot pri senenem nahodu, izrazitejša pa je zamašenost nosu. Če simptomov ne prepoznamo in ne zdravimo, lahko alergijski nahod preide v alergijsko astmo. Pri bolniku s celoletnim alergijskim nahodom je zato treba s preiskavami ugotoviti, ali gre morda tudi za astmo

Kako si lahko pomagate?

Alergijo lahko preprečite, če se skušate čim bolj izogniti povzročitelju, vendar pri alergiji na pelod to ni vedno mogoče. Izpostavljenost cvetnemu prahu pa lahko zmanjšate, če upoštevate nekaj priporočil.

  • V mestih ne zračite stanovanj proti večeru, na deželi pa ne med peto in deseto uro dopoldne, saj je takrat v zraku največ peloda. Stanovanje prezračite zelo na hitro.
  • Med sezono cvetenja imejte avtomobilska okna zaprta.
  • V naravo ne hodite v sončnem, suhem in vetrovnem vremenu in ne v večernih urah. Na sprehod se raje odpravite po dežju, ker dež spere cvetni prah.
  • Izberite primeren kraj za vadbo – izogibajte se travnikom in krajev, kjer je močan promet, saj izpušni plini še dodatno dražijo dihalne poti. Če so simptomi alergije premočni in otežujejo gibanje v naravi, izberite aktivnosti v zaprtih prostorih.
  • Potem ko ste bili zunaj, se takoj oprhajte, umijte si lase in oblecite svežo obleko.
  • Med gibanjem v naravi nosite sončna očala, da oči zaščitite pred cvetnim prahom.
  • Perila ne sušite zunaj.
  • Ne nabirajte cvetja in ne imejte v stanovanju svežega cvetja v vazi.
  • Ne puščajte hišnih ljubljenčkov v hišo ali pa jih najprej oprhajte.
  • V obdobju večjih koncentracij peloda preživite dopust v gorskem svetu ali na morju, ker je tam peloda manj.

Spomladi, v obdobju intenzivnega cvetenja, se je alergenom zelo težko ali pa kar nemogoče izogniti. Takrat lahko posežete po zdravilih – antihistaminiki (cetirizin in levocetirizin) zmanjšajo alergijski odziv in ustrezne bolezenske znake ali pa simptome celo odpravijo.

Pred uporabo natančno preberite navodilo!
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.