eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2010 »

Kako pripraviti potovalno lekarno?

E-mesečnik, št. 89, julij-avgust 2010

PočitniceSpoštovani!

Ob misli na dopust si verjetno predstavljate sprostitev, čas zase in družino, ukvarjanje s stvarmi, za katere vam v vsakodnevnem ritmu zmanjkuje časa. Gotovo si niti najmanj ne želite, da bi vam ga pokvarile bolezenske nevšečnosti. Za vsak primer pa je dobro, da imate s seboj primerno založeno priročno lekarno, saj zdravniška pomoč ni vedno pri roki.

Tema meseca: Kako pripraviti potovalno lekarno?

Zdravstvene težave, ki nas lahko doletijo na počitnicah

Tudi med dopustom, na počitnicah ali na potovanju lahko zbolimo. Najpogostejše so želodčne in prebavne težave, boleti nas začne grlo ali staknemo prehlad, lahko se pojavijo alergije (npr. na sonce), kožna vnetja, tudi opekline, pri športnih dejavnostih ali zaradi utrujenih nog pa lahko pride do zvinov, nategov mišic in drugih nezgodnih poškodb. Tudi glavobola ne smemo podcenjevati, da drugih bolečin niti ne naštevamo.

Kdaj si lahko pomagamo sami

Prva pomoč

Nekatere težave in bolezenske nevšečnosti lahko do neke mere zdravimo sami, zato je pomembno, da potovalno torbico oziroma lekarno napolnimo s pravimi izdelki. Pri resnejših obolenjih, kot so dlje časa trajajoča visoka telesna temperatura, huda driska in dehidracija, sončarica, hude alergijske reakcije in resnejše poškodbe, pa je nujno treba poiskati zdravniško pomoč.

Prebavne težave

Prebavne težaveSkoraj ni človeka, ki kdaj na potovanju ne bi imel prebavnih težav. Nekatere muči preveliko in prepogosto izločanje blata (driska), druge pa zaprtje. V obeh primerih je najboljša preventiva.

Drisko lahko povzročijo spremenjena prehrana, ki poruši ravnovesje črevesne flore, okužbe zaradi okužene vode ipd. Navadno jo spremljajo bruhanje, trebušni krči in vročina. Pomembno je, da nadomestimo izgubljeno tekočino in minerale (npr. s pitjem izotoničnih pijač), odpravimo bolečino in znižamo zvišano telesno temperaturo. Če driska traja daljše obdobje, ali če gre za hujšo obliko, je nujen posvet z zdravnikom.

Zaprtje pomeni redko iztrebljanje majhnih količin blata, kar lahko vodi v zapeko. Na potovanju je to pogosta težava, vendar le redko povzroči resne zaplete. Pozorni pa moramo biti, če se pomembno spremenita količina blata in pogostost iztrebljanja, če se med iztrebljanjem spreminjajo lastnosti blata, če se pojavi kri v blatu in če so težave dolgotrajne.
Na te težave močno vplivata sprememba okolja in prehrane, predvsem hrana s premalo vlakninami in drugimi sestavinami, ki ohranjajo normalen volumen blata in primerno količino ostankov v črevesju. Do zaprtja lahko pride tudi, če premalo pijemo in se premalo gibljemo. Pomembno je, da pijemo več tekočine, ker bo tako črevesna vsebina primerno vlažna. Priporočljivi so tudi napitki z magnezijevimi solmi in mineralna voda z veliko magnezija, saj delujejo kot blago naravno odvajalo. Seveda ne smemo pozabiti na ustrezno prehrano, predvsem z več vlakninami (npr. slive, fige, marelice, hruške, kislo zelje, žita, različna semena, otrobi). Poleg tega moramo biti dovolj telesno dejavni. Pomaga tudi masaža trebuha, in sicer v smeri urinega kazalca.
Zaprtje lahko učinkovito odpravimo tudi z izdelkom, ki vsebuje izvleček iz listov zdravilne rastline sena, ki je naravno odvajalo.

Navadno si na dopustu privoščimo tudi malce drugačno, posebno hrano, saj si želimo poskusiti kaj novega, kakšno značilno ali tradicionalno jed. Tudi obroki so običajno obilnejši. Zaradi tega lahko pride do čezmernega izločanja želodčne kisline, kar povzroči zgago – pekoč občutek ali nelagodje v predelu za prsnico, ki se širi od žličke proti grlu. Pojavita se lahko tudi spahovanje in pekoča bolečina v želodcu.

Da bi se temu izognili, se moramo izogibati pitju gaziranih in alkoholnih pijač in kave ter mastnim in začinjenim jedem, ki povzročijo povečano sproščanje želodčne kisline. Najbolje je, da si pripravimo manjše obroke, zadnji naj bo vsaj 3 do 4 ure pred spanjem. Pomagamo si lahko tudi z zdravili za samozdravljenje, npr. z antacidi, ki učinkovito nevtralizirajo presežek želodčne kisline.

Kožne težave in alergije

Poleti je naša koža navadno zelo izpostavljena, zato se lahko zaradi sonca, pikov insektov in pretiranega potenja hitro vname.

Razdraženo in vneto kožo, ki se kaže z rdečico in srbečico, je treba čim prej zaščititi in pomiriti oteklino oziroma vnetje. V takšnih primerih je najbolje, da prizadeta mesta na koži namažemo z zdravilom oziroma z gelom, ki kožo in vnetje pomiri, hladi in tudi zaščiti prizadeto mesto.

Kožne težaveAlergije so ena izmed najpogostejših zdravstvenih nevšečnosti, ki jih sleherni bolnik težko prenaša. Tega se še posebno zavedajo tisti, ki jim prihod poletja ne pomeni zgolj uživanja v toplih dnevih, ampak tudi izogibanje soncu, insektom, cvetnemu prahu.
Alergije na sonce prepoznamo po srbečih, rdečkastih izboklinah ali mehurčkih na koži, ki se navadno pojavijo na dekolteju, rokah, nogah in ramenih. Takšnim spremembam rečemo tudi koprivnica, ker so izpuščaji podobni kot po stiku s koprivo. Če smo alergični na sonce, se sončnim žarkom ne smemo izpostavljati vse do poznega popoldneva. Potrebna je zaščita z ustreznim faktorjem, najbolj izpostavljene dele telesa pa lahko zaščitimo z oblačili.

Veliko ljudi spomladi in na koncu poletja trpi zaradi senenega nahoda. Povzroča ga cvetni prah nekaterih vrst trav in dreves, ki ga vdihnemo. Znaki senenega nahoda so predvsem kihanje, solzenje, srbenje nosu in smrkanje. Če vas pestijo alergije, so zdravila za njihovo lajšanje v potovalni lekarni nepogrešljiva.

Ali veste?

  • Sončni žarki so pomemben vir vitamina D, ki je nepogrešljiv za zdravje kosti. Pomanjkanje tega vitamina lahko vodi v nastanek bolezni okostja, kot sta rahitis in osteoporoza.
  • Bolečino, ki nastane ob piku črne vdove, do nujnega obiska zdravnika lahko učinkovito lajšamo s kalcijem.
  • Mesto na koži, kjer nas je ožgala meduza, najprej spiramo z veliko morske vode, da izperemo čim več strupnic, potem pa prizadeto mesto hladimo z ledom. Ožganine nikoli ne smemo drgniti.

Lajšanje bolečin

Bolečina na žalost ne izbira kraja in časa. Doletijo nas lahko zobobol, menstrualna bolečina, bolečina v mišicah in sklepih (npr. bolečina v križu), glavobol. Vse omenjene bolečine lahko uspešno lajšamo z analgetiki. To so zdravila, ki lajšajo bolečine, poleg tega pa znižujejo tudi zvišano telesno temperaturo.

Glavobol se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov, npr. zaradi dolge vožnje, utrujenosti, dehidracije, stresne situacije na cesti, tudi zaradi zvišane telesne temperature ali spremembe vremena. Pomagamo si lahko z zdravili za samozdravljenje, ki lajšajo ali odpravijo bolečino. Priporočljivo je tudi, da dovolj pijemo, si privoščimo dovolj spanja, se izogibamo stresnim situacijam ipd. Zelo nam lahko koristijo masiranje vratu, ramen in topla kopel, saj pomagajo sprostiti mišice.

Lajšanje bolečinLjudje se poleti veliko več ukvarjamo s športom. Pogosto se zgodi, da se zaradi neogretih sklepov in mišic ali pa zaradi prevelike zagnanosti pojavijo različne poškodbe, kamor spadajo zvini, nategi in udarnine.

Pri blagem do zmernem zvinu je sklep občutljiv in boleč. Pri opiranju nanj imamo občutek nestabilnosti, pojavi se tudi oteklina. Pri blagem do zmernem nategu mišice čutimo njeno okornost in bolečino v njej, pojavijo se oteklina in modrice. Pri nategih, zvinih in udarninah je priporočljivo na prizadeto mesto na 2 do 3 ure za 10 minut položiti leden obkladek, kar zavira otekanje in nastanek modric. Okrevanje bo še hitrejše, če se bomo izogibali nepotrebnim gibom poškodovanega dela telesa. Uporabimo lahko še analgetik v obliki gela, ki učinkovito lajša bolečino, zmanjšuje oteklino in izboljša gibljivost mišice ali sklepa. Pomembno pa je, da koža na mestu nanosa gela ni poškodovana.

Če pa v sklepu čutimo pokanje in ga ne moremo premikati, če je oteklina huda, koža pa bleda, moramo nujno k zdravniku. Tudi pri izrazitem nategu mišice, ki ga spremljata hitro otekanje in močna bolečina, pri pretrgani mišici in pri notranjih krvavitvah, ki se jih opazi kot podkožni hematom, je nujen zdravniški pregled.

Boleče grloTežave z bolečim grlom

Grlo nas sicer najpogosteje boli pozimi. Poleti se grlo lahko vname zaradi hladnih pijač, sladoleda in nenadnih temperaturnih sprememb, ki so zaradi klimatiziranih prostorov še izrazitejše. Seveda je najbolje, da se takšnim situacijam izognemo. Ker pa to ni vedno mogoče, si lahko pri vnetem grlu uspešno pomagamo s pastilami za vneto in boleče grlo.

Kaj še mora vsebovati potovalna lekarna?

Poleg zdravil za samozdravljenje v potovalno lekarno ne smemo pozabiti dodati tudi:

  • pribora za prvo pomoč – obliži, gaze, povoji, razkužila, tudi termometer, škarje, pinceta,
  • zdravil, ki nam jih je predpisal osebni zdravnik,
  • nujnih dokumentov – kartica zdravstvenega zavarovanja, potrdilo o zdravstvenem zavarovanju za pot v tujino,

Pozanimamo se tudi, kako razvita je zdravstvena oskrba v državi, kamor potujemo, katere bolezni se pojavljajo na tem območju, kakšne so podnebne razmere, kakšna sta splošni higienski standard in dostopnost do zdravstvene oskrbe.
Če je treba, pravočasno poskrbimo za preventivno cepljenje.

Želimo vam lep dopust!

Pred uporabo natančno preberite navodilo!
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.