eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2010 »

Zvišan krvni tlak ali arterijska hipertenzija

E-mesečnik, št. 90, sept.-okt. 2010

SrceSpoštovani!

Gotovo v svoji bližnji okolici poznate koga, ki ima zvišan krvni tlak, saj je arterijska hipertenzija, kot ga tudi drugače imenujemo, zelo pogosta kronična bolezen. Zaradi množičnosti postaja velik zdravstveni problem v svetu in v Sloveniji. Pri nas že vsak drugi človek umre zaradi bolezni srca in žilja.

Tema meseca: Zvišan krvni tlak ali arterijska hipertenzija

Krvni tlak je tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Ustvarja ga srce. Zgornji ali sistolični krvni tlak izmerimo takrat, ko se srce skrči in iztisne kri v glavno arterijo (aorto). Spodnji ali diastolični krvni tlak izmerimo, ko srčna mišica počiva. Ko navajamo vrednosti krvnega tlaka, moramo tako navesti obe (npr. 120/80); izraženi sta v milimetrih živega srebra (mm Hg).

Kaj je zvišan krvni tlak ali arterijska hipertenzija?

O zvišanem krvnem tlaku govorimo, kadar je njegova povprečna vrednost enaka ali višja od 140/90 mm Hg. Meja med normalnim in zvišanim krvnim tlakom ni ostra. Krvni tlak lahko škodljivo deluje tudi pri manjših vrednostih, če so prisotni še drugi škodljivi vplivi (npr. sladkorna ali ledvična bolezen).

Znano je, da se nevarnost za bolezni srca in žilja začne povečevati, ko krvni tlak preseže 120/80 mm Hg, zato je optimalni krvni tlak nižji od 120/80 mm Hg.

Kaj povzroča zvišan krvni tlak?

Pri večini ljudi vzrok za zvišan krvni tlak ni znan. Poznamo le dejavnike, ki povečujejo tveganje za njegov nastanek, torej tudi za razvoj bolezni srca in žilja. Dejavniki tveganja, na katere ne moremo vplivati, so:

  • dednost (zvišan krvni tlak imajo bližnji sorodniki),
  • starost (po 45. letu se krvni tlak viša),
  • spol (moški so bolj ogroženi).

Navadno se pojavljajo tudi nekateri drugi dejavniki tveganja, na katere pa na srečo lahko vplivamo: prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, čezmerno pitje alkoholnih pijač, premajhna telesna dejavnost in izpostavljenost stresu.

Kaj so posledice zvišanega krvnega tlaka?

Dolgotrajno zvišan krvni tlak lahko povzroči okvare žilja, s tem pa tudi srčno odpoved, možgansko kap, ledvično odpoved in druge zaplete. Tveganje narašča sorazmerno z višino krvnega tlaka. Pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom je sedemkrat večja verjetnost, da bo prišlo do možganske kapi. Številne raziskave so pokazale, da uspešno zdravljenje dolgoročno spremlja tudi zmanjšanje splošne srčno-žilne obolevnosti in s tem tudi umrljivosti, zato je zelo pomembno, da zvišan krvni tlak čim prej odkrijemo in zdravimo.

Zvišan krvni tlak je treba zdraviti

Vsem bolnikom z zvišanim krvnim tlakom svetujejo spremembo življenjskih navad. Zdravljenje z zdravili je nujno začeti takrat, ko zdravnik oceni, da je tveganje za pojav bolezni srca in žilja veliko ali zelo veliko.

Zvišan krvni tlak je treba zdravitiPoznamo več skupin zdravil, ki učinkovito znižujejo krvni tlak. Zdravnik se po kliničnem pregledu in po tehtnem premisleku odloči, katera zdravila so za bolnika najprimernejša.

Če se krvni tlak po nekaj tednih rednega jemanja zdravil ne zniža do ciljnih vrednosti, bo zdravnik odmerek zdravila povečal in/ali dodal drugo ali celo tretje zdravilo. Zdravila je treba jemati redno, vsak dan, kakor jih je predpisal zdravnik. Zdravljenje traja vse življenje.

Cilj zdravljenja zvišanega krvnega tlaka ni nižanje izmerjenih vrednosti, ampak dolgoročno in kar največje možno zmanjšanje tveganja za smrt ali pojav bolezni srca in žilja.

Kaj lahko storimo sami?

Z bolj zdravim življenjem lahko nadzorujemo nekatere dejavnike tveganja. S tem znižamo zvišan krvni tlak in tako zmanjšamo tveganje za nastanek srčno-žilnih zapletov. Hkrati izboljšamo učinkovitost zdravljenja z zdravili.

Zmanjšajmo stres
Uravnoteženo in čim bolj umirjeno življenje ugodno vpliva na zvišan krvni tlak in številna druga obolenja. Naučimo se sproščanja, razmislimo, katere stvari so pomembne za nas, in si organizirajmo dan.

Skrbimo za redno telesno dejavnostSkrbimo za redno telesno dejavnost
Redna telesna dejavnost dokazano zniža zvišan krvni tlak za nekaj milimetrov živega srebra. Priporočljivo je, da začnemo postopno in intenzivnost počasi povečamo. Vsak dan bodimo telesno dejavni 30 minut.

Shujšajmo
Osebe s čezmerno težo se nagibajo k višjemu krvnemu tlaku, saj z večanjem telesne teže raste tudi krvni tlak. Zato je pomembno, da telesno težo z zdravimi prehranskimi navadami in redno telesno dejavnostjo ustrezno zmanjšamo.

Skrbimo za uravnoteženo prehrano
Naša prehrana naj vsebuje veliko sadja, zelenjave in rib, čim več obrokov pa naj bo pripravljenih z uporabo naravnih in nepredelanih sestavin. Vnos nasičenih maščob in holesterola naj bo čim manjši. Taka  prehrana zmanjšuje tveganje za zvišan krvni tlak in bolezni srca in žilja.

 Omejimo vnos soli
S tem lahko močno vplivamo na znižanje zvišanega krvnega tlaka. Dnevna poraba soli naj ne presega 6 gramov (ena kavna žlička). Ker je veliko soli tudi v konzerviranih izdelkih, moramo omejiti njihovo uporabo.

Spijmo manj alkohola
Tveganje narašča s številom dnevno popitih meric alkohola. Priporočljivo je, da ne spijemo več kot dve merici (moški) oz. eno merico (ženske) na dan. Merica je deciliter vina ali malo pivo.

Opustimo kajenje
Kajenje pospešuje nastajanje zvišanega krvnega tlaka in podvoji tveganje za nastanek bolezni srca in žilja.

Zvišan krvni tlak je treba zdravitiRedno jemljimo zdravila
Pri zvišanem krvnem tlaku je potrebno zdravljenje z zdravili. Upoštevajmo zdravnikova in farmacevtova navodila. Ob rednem jemanju se krvni tlak umiri.

Redno in pravilno si merimo krvni tlak
Priporočljivo je, da si krvni tlak merimo tudi sami, in sicer vsak dan ob istem času, najbolje zjutraj. Ko je krvni tlak urejen, zadošča meritev enkrat na teden.

Navodila za pravilno merjenje krvnega tlaka

Pred merjenjem

  • Pol ure prej ne jejte, ne kadite in ne pijte alkohola.
  • Krvnega tlaka si ne merite po naporu ali po zaužitju zdravil.
  • Opravite malo potrebo, saj tiščanje na vodo zvišuje krvni tlak.
  • Vsaj 5 minut udobno počivajte.

Med merjenjem

  • Bodite čim bolj sproščeni in ne govorite.
  • Manšeto namestite na ustrezno mesto na nadlahti, vedno na isti roki.
  • Manšeta naj bo v višini srca, ne glede na način merjenja. Roka naj počiva podprta v udobnem položaju.
  • Krvni tlak izmerite dvakrat zapored z nekajminutnim presledkom, zlasti če so izmerjene vrednosti visoke. Upoštevajte le drugo meritev.

Po merjenju