eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2012 »

Kako olajšati glavobol

E-mesečnik, št. 104, april/maj 2012

Spoštovani!

GlavobolKo nas boli glava, bolečino res težko odmislimo. Glavobol spada med deset najpogostejših težav, zaradi katerih mnogi bolniki obiščejo svojega zdravnika. Morda mu je prav zaradi tega posvečeno leto boja proti bolečini, ki se je začelo oktobra 2011.
Ste se morda kdaj vprašali, kakšno bi bilo življenje brez bolečin, brez tarnanja, pa tudi brez omejitev, ki jih prinašajo bolečine? Ker si tega verjetno vsi želimo, v tokratnem E-mesečniku pišemo predvsem o tem, kako lahko glavobol zdravimo sami in si tako olajšamo bolečino.

Tema meseca:Kako olajšati glavobol

Bolečina je neprijetna čutna zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva.
Vzroki za bolečino so različni. Povzročijo jo lahko udarec ali poškodba kosti, mišic in sklepov, splošno ali lokalno vnetje, revmatizem, težave z želodcem, opeklina in še bi lahko naštevali. Zaznavajo jo bolečinski receptorji, ki sporočilo po živcih prenašajo v hrbtenjačo in od tam v možgane. Bolečino lahko spremljajo tudi stiska, tesnoba in strah.

Ljudje trpimo zaradi različnih vrst bolečin – lahko so pekoče, zbadajoče, krčevite ali vrtajoče, razširjene na vse telo ali pa omejene na neko območje. Akutne bolečine (glavobol, zobobol, bolečine ob udarcu, zlomu, po operaciji) se začnejo nenadoma in ne trajajo dolgo. Kadar so hude, lahko povzročijo hitrejše utripanje srca, pospešeno dihanje, povečano znojenje in zvišan krvni tlak. Po navadi minejo, ko odpravimo njihov vzrok, recimo, ko zobozdravnik ozdravi zob.
Kronične bolečine trajajo več kot tri mesece in so lahko tudi posledica kronične degenerativne, revmatične ali rakave bolezni. Te bolečine najbolj poslabšajo kakovost življenja, saj lahko motijo spanje, zmanjšujejo tek, povzročajo hujšanje, zapeko, izgubo zanimanja za spolnost in depresijo. Zato je izredno pomembno zdraviti bolečino, ko je še v akutni fazi.

Treba pa je upoštevati, da vsak človek po svoje občuti bolečino. Ko nekatere že neznosno boli, drugi še ne potrebujejo zdravila proti bolečinam.

Vizualna analogna lestvicaGrafična lestvica

Glavobol spada med deset najpogostejših težav, zaradi katerih bolniki obiščejo svojega zdravnika. Skoraj vsakega petega obiskovalca ambulante vsaj malce moti tudi glavobol. Če nič drugega, ga na turoben, deževen dan nekaj »tišči« v glavi. Vendar to ne kaže na hud glavobol, ampak najverjetneje na padec krvnega tlaka, zato tudi protibolečinska zdravila (analgetiki) ob tem niso tako učinkovita. Vsekakor je včasih obisk zdravnika upravičen, kdaj pa bi bila dovolj že sprostitev in kakšno protibolečinsko zdravilo.

Glavobol poznamo vsi

GlavobolGlavobol vsaj enkrat v življenju muči od 70 do 95 % ljudi. Najpogosteje se pojavi pri ljudeh, starih od 20 do 45 let. Velikokrat je rezultat hitrega, stresnega življenja, preobilice dela, pomanjkanja spanja in izpuščanja obrokov. Stres v telesu izzove reakcijo, zaradi katere se zategnejo in zakrčijo vse mišice, tudi povrhnje mišice na glavi. Vse, kar sprosti mišice vratu in glave, torej pripomore tudi k lajšanju glavobola. Dokazano učinkovite tehnike za preprečevanje in blaženje glavobola so joga, meditacija in globoko dihanje. Redna vadba joge, združena z meditacijo, zmanjša frekvenco srca in dihanja ter znižuje krvni tlak. Ljudje, ki izvajajo te tehnike, imajo več energije, so manj utrujeni, redkeje so pod stresom, bolje spijo in se bolje počutijo.

Obstaja še nekaj oblik samopomoči, ki ne vključujejo protibolečinskih zdravil. S hladnimi mokrimi obkladki ali v krpo vloženimi ledenimi kockami, ki jih položimo na zatilje ali čelo, umirimo receptorje za bolečino in s tem tudi bolečino. Prav tako blagodejno delujejo masaže, saj zmehčajo mišice in odpravljajo napetost. Poleg sprostitvenih tehnik glavobolu uspešno kljubuje zmerna telesna dejavnost, posebno v naravi. Nikakor se ne priporoča počitek, saj s tem ne pripomoremo k lajšanju bolečine. Izjema je le migrena, ki je zelo hud glavobol in ni podobna drugim. Pri migreni se bolečina s telesno dejavnostjo stopnjuje, zato se moramo umiriti.

Glavobol je eden od najpogostejših človekovih spremljevalcev, skoraj vsak ga pozna iz lastne izkušnje. Kljub temu pa večinoma ne velja za težavo, ki bi potrebovala zdravniško pozornost. Verjetno bo minilo kar nekaj časa, preden bomo spremenili prevladujoče razmišljanje, da je glavobol pač nujno zlo vsakdanjega življenja, četudi jemlje delovno vnemo, ustvarjalnost in življenjsko energijo!

Leto boja proti glavobolu

Mednarodno združenje za preučevanje bolečine (IASP) se vsako leto posveti določeni vrsti bolečine – letos je v ospredju glavobol. Leto boja proti glavobola poteka od 17. oktobra 2011.

Zakaj nas boli glava

Zelo dobro je vedeti, ali je glavobol nastal zaradi mišične napetosti ali pa je posledica kakšne druge osnovne bolezni. Vedeti moramo, da je glavobol lahko vodilni ali vsaj spremljajoči znak številnih bolezni ter pogosto diagnostična, terapevtska in tudi socialna težava. Zato je dosleden
strokovni pristop edina prava pot k boljšemu razumevanju tega na videz preprostega pojava, ki
greni življenje toliko ljudem. Številni vzroki, različni mehanizmi nastanka in pestrost v pojavljanju pa povzročajo težave tudi pri razvrščanju glavobola.

Tudi hrana, ki jo pojemo, lahko glavobol sproži ali prepreči. Sproži ga npr. čezmerno pitje kave. Ker ga lahko sproži tudi nenadno pomanjkanje kofeina, se je bolje odvajati postopoma. Najprej moramo ugotoviti, koliko kofeina na dan zaužijemo s kavo, čajem, kolo, čokolado ipd., nato pa to količino postopno (nekaj tednov) zmanjšujemo. Omejiti moramo tudi nezdrave prigrizke, predvsem oreščke, staran sir, arašidovo maslo in vložena živila, saj dokazano sprožajo glavobol oz. migreno.

Kaj storiti, ko vas boli glava? Ne počivajte, temveč se zmerno gibajte in se skušajte sprostiti.

Pri številnih bolečinah pa si lahko pomagate sami z zdravili brez recepta.

Vrste glavobola

tenzijski glavobol Septembra 2004 je Mednarodno združenje za glavobol (International Headache Society , IHS) dopolnilo več let staro razvrstitev glavobolov. Po novem sistemu se delijo na tri glavne skupine ter na več podskupin in diagnoz. Navedena so tudi navodila, kako postaviti pravo diagnozo.
V prvo, najobširnejšo skupino spadajo primarni glavoboli, kamor prištevamo predvsem migreno, tenzijski glavobol in glavobol v rafalih (Hortonov glavobol).

V drugo skupino uvrščamo glavobole zaradi različnih vzrokov, zato jih imenujemo sekundarni glavoboli. To so glavoboli, povezani s poškodbo glave in/ali vratu, z boleznimi žilja v glavi ali vratu, glavoboli zaradi okužb, možganskih tumorjev, bolezni oči, nosu, sinusov, zob, ustne votline in drugih delov obraza ter glavoboli zaradi psihiatričnih motenj.

V tretji skupini so glavoboli zaradi bolezni ali poškodbe senzibilnih živcev, ki jih imenujemo nevralgije.

Med primarne glavobole spadata tenzijski glavobol, ki ga je vsaj enkrat v življenju občuti 87 % ljudi, in migrena, s katero se sooča 12 % ljudi. Med sekundarne glavobole pa spadajo glavoboli, ki so posledica organske bolezni.

V devetih od desetih primerov glavobola gre za tenzijski glavobol.

Opišemo ga lahko kot topo, stiskajočo bolečino, ki kot nekakšen pas objema glavo. Napetost lahko čutimo tudi v predelu senc in čela, obraza in vratu. Bolečina je navadno blaga ali zmerna, vendar lahko traja več ur.

Blag do zmeren glavobol lahko lajšamo s protibolečinskimi zdravili. Poleg tega se priporoča še dovolj spanja, različne sprostitvene tehnike, masaža vratu in ramen, telesna dejavnost, topla kopel ali prha.

Čeprav je bolečina subjektivna in jo vsak doživlja po svoje, lahko njeno jakost umestimo na lestvico od 1 do 10 in na podlagi ocene ukrepamo. Ocena 1 pomeni najblažjo, ocena 10 pa najhujšo bolečino, tisto, ki je tako rekoč ne moremo več prenašati. Če bolnik svoje stanje oceni z oceno pod 3, gre za blago bolečino, pri kateri zadostujeta že sproščanje in zmerna telovadba, pri ocenah več kot 3 pa bolnik lahko poseže po analgetikih, ki so v lekarni na voljo brez recepta.

Vsak glavobol ni migrena

Vsak glavobol ni migrenaŽenske rade uporabljajo izraz migrena, ko jih boli glava, čeprav velikokrat ne gre za migreno. Prav tako za migreno ne moremo označiti ponavljajočih se glavobolov. Migrena je sicer res bolj »ženska bolezen«, saj se pri ženskah pojavlja trikrat pogosteje kot pri moških, najpogosteje med 20. in 40. letom starosti.

Prava migrena je zelo huda, specifična bolezen. Opisujejo jo kot hudo utripajočo bolečino, večinoma na eni strani glave, lahko pa se razširi na obe strani. Telesna dejavnost jo poslabša. Neredko jo spremljajo bruhanje, preobčutljivost za zvok, vonjave in svetlobo. Pred nekaterimi migrenskimi napadi (okoli 9 %) imajo bolniki avro, ki lahko traja od nekaj minut do ene ure in povzroča hujšo motnjo vida, otopelost zaznav in motnjo govora. Potem sledijo glavobol, slabost, bruhanje. Migrena nekatere onesposobi tako močno, da so upravičeni do bolniške odsotnosti, medtem ko tenzijski glavobol dopušča skoraj normalno opravljanje dela.

Proti bolečini se borite varno in učinkovito – s pomočjo E-svetovalca.

Zdravila za lajšanje glavobola in na kaj morate biti pozorni

Če se ukrepi za samopomoč pri blažjem tenzijskem glavobolu ne izkažejo za uspešne oz. če je bolečina prehuda (na lestvici ocenjena z več kot 3), so na vrsti protibolečinska zdravila: paracetamol, nesteroidna protivnetna zdravila, acetilsalicilna kislina in kombinirani praški. Bolniki z zvišanim krvnim tlakom lahko po zdravnikovem navodilu povečajo odmerek antihipertenzivnih zdravil, če ob glavobolu izmerijo zvišan krvni tlak. Seveda z analgetiki ne smemo pretiravati, saj lahko njihova pretirana uporaba privede do novih glavobolov. Med posameznimi zdravili pa obstajajo tudi razlike. Nevarnejša so specifična zdravila za zdravljenje migrene, predvsem kombinacije triptanov in nesteroidnih protivnetnih zdravil.

Vsi bolniki, ki imajo eno ali več kroničnih bolezni in jemljejo več vrst zdravil, se morajo s svojim zdravnikom posvetovati, katero zdravilo naj izberejo za lajšanje glavobola, da ne bi prihajalo do medsebojnega delovanja zdravil. Ta opozorila so namenjena predvsem tistim, ki imajo diagnosticirano arterijsko hipertenzijo, ledvično ali srčno popuščanje, sladkorno bolezen, skratka, kroničnim bolnikom. Drugi, ki nimajo nobenih zdravstvenih težav in imajo samo občasno blag glavobol, nimajo takih omejitev.

Glavobol v večini primerov ne pomeni resne bolezni. Previdnost pa je potrebna, če se postopno slabša in če vztrajno poslabšuje kakovost življenja. Enako nevarno je, če se ob glavobolu pojavljajo npr. ponavljajoče se bruhanje in slabost, nevrološki izpadi (izpadi vidnega polja, trd tilnik, otrplost, nenadna motnja govora), bolečine v očeh, epizode nezavesti … V takih primerih moramo takoj obiskati zdravnika.

Obisk pri zdravniku je nujen:

  • pri nenadnem hujšem glavobolu,
  • pri zvišani telesni temperaturi, otrdelem vratu, bolečinah v ušesih, kožnih izpuščajih, zmedenosti, dvojnem vidu, vrtoglavici, slabotnosti, motnjah v ravnotežju, otrplosti in oteženem govoru,
  • pri hujšem glavobolu, ki ga spremlja okužba žrela ali dihal ali pa ga občutite v predelu sinusov,
  • pri poškodbah glave.

Zakaj bi stiskali zobe?

Slovenski farmacevti za samozdravljenje glavobola najpogosteje svetujejo Nalgesin S*. Nalgesin S deluje hitro in dolgotrajno. Z njim lahko lajšamo blago do zmerno bolečino, ki ne traja več kot 10 dni. Učinkovito torej odpravlja glavobol in migreno. Nalgesin S vsebuje učinkovino natrijev naproksenat. Natrijev naproksenat zavira tvorbo prostaglandinov, tj. snovi, ki povzročajo bolečino in vnetja. Blag do zmeren glavobol lahko lajšamo sami z analgetikom kot je Nalgesin S. Prav tako pa Nalgesin S preprečuje in lajša blago do zmerno migreno, vendar ga je treba vzeti ob prvih znakih migrenskega napada.

Običajni odmerek Nalgesina S je 1 tableta na 8 do 12 ur, dokler trajajo simptomi. Začetni odmerek je lahko dvojen, tableti pa lahko vzamemo hkrati ali z enournim presledkom.

Nalgesin SNalgesin S pa učinkovito blaži tudi za ostale vrste bolečin, kot so zobobol, menstrualne bolečine ter bolečine v mišicah in sklepih. Nalgesin S ima dejansko trojno delovanje, saj ne le, da blaži bolečino, temveč tudi zmanjšuje vnetje in znižuje zvišano telesno temperaturo.

Presenetite bolečino in imejte hitro rešitev vedno pri roki. Nalgesin S – ko ga boste vzeli, boste razumeli.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

* Raziskava o najpogosteje priporočenih izdelkih brez recepta v slovenskih lekarnah, FarmAsist, d. o. o., 2010.