eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2012 »

Med depresijo in demenco

E-mesečnik, št. 107, okt. 2012

Spoštovani!

Filmsko obložene tableteStarost spremljajo različne bolezni. Vse pogosteje starostnike pesti demenca, nekateri bolehajo tudi za depresijo. Podatki kažejo, da se razsežnost duševnih težav v starosti močno povečuje. Demenca in depresija sta najpogostejši duševni motnji, ki prizadeneta starostnike, s tem pa tudi njihove svojce, ki so običajno v svojem najbolj aktivnem obdobju in zato tudi najbolj obremenjeni. Ker se simptomi depresije in demence pogosto prepletajo, ni vedno preprosto razlikovati med depresijo v starosti in začetnimi spremembami pri demenci, čeprav je prav to ključno za pravočasno in pravilno izbrano zdravljenje. V novem E-mesečniku vam zato ponujamo številne uporabne informacije in nasvete o obeh boleznih.

Tema meseca: Med depresijo in demenco 

Depresija pri starostnikih je pogost, a mnogokrat spregledan pojav, saj se večkrat zamenjuje ali povezuje z drugimi težavami, s katerimi se srečujejo. Depresijo pri starostnikih je zmotno obravnavati kot nekaj normalnega ali celo pričakovanega. Njeno prepoznavanje in zdravljenje sta izredno pomembni, saj je depresivna motnja v tem življenjskem obdobju pogosteje povezana s samomorom in drugim tveganim vedenjem
kot v mlajših obdobjih.

Pri starostnikih pogosto govorimo tudi o demenci. To je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Zato bolniku in njegovim svojcem neizogibno spremeni življenje.

Depresija

Depresija je zelo pogosta čustvena motnja, ki se kaže na različne načine, vselej pa vpliva na človeka v celoti – na njegovo razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Vpliva na to, kaj mislite o sebi in svojem življenju, kako čutite in kako doživljate svet okrog sebe, vpliva na vaš spanec, apetit in razna telesna dogajanja. Depresija ni le prehodna slaba volja ali bežno žalostno razpoloženje. Depresivni ljudje sami sebe ne morejo prisiliti, da bi se počutili bolje. Zanje je značilno, da močno občutijo posamezne znake in mučnost depresije, medtem ko drugi ljudje teh znakov pri njih skorajda ne opazijo. Tudi zdravnik večine znakov, s katerimi se kaže depresija, z običajnimi preiskavami ne more odkriti.

Če predolgo občutite žalost ali depresivno razpoloženje, je zelo pomembno, da se o svojih težavah pogovorite z drugimi ljudmi. Čim bolj podrobno jih opišite tudi zdravniku, pri katerem boste poiskali pomoč. Razkrijte mu vse svoje težave, tudi tiste, ki se vam zdijo nepomembne.

Vzroki za pojav depresije so različni in se med seboj pogosto povezujejo. Na nastanek depresije vpliva troje dejavnikov: prirojene in pridobljene lastnosti ter življenjske okoliščine. Pomembno vlogo imajo tudi človekove osebnostne lastnosti. Bolj ranljivi so ljudje, ki ne zaupajo vase in v svoje sposobnosti in katerih pogled nase in na svet je prežet s pesimizmom.
Sprožijo jo lahko tudi:

  • težke življenjske okoliščine (npr. pomanjkanje denarja, invalidnost, osamljenost),
  • nekatere telesne bolezni (npr. kronične bolezni),
  • stresni dogodki in izgube (npr. izguba svojca ali prijatelja, upokojitev),
  • nekatere vrste zdravil.

Včasih jasnega vzroka ni mogoče odkriti, vendar je treba depresijo vseeno prepoznati in zdraviti.

Depresija lahko napoveduje demenco

Uspešno zdravljenje depresije lahko izboljša tudi z njo povezane motnje spomina. Vendar pa se pozneje pri teh bolnikih demenca pojavi pogosteje kot pri starejših, ki niso bili depresivni. To seveda ne pomeni, da se pri vseh, ki so bili depresivni, razvije demenca. To se zgodi le pri manjšem deležu bolnikov. Ni pa še povsem jasno, ali je depresija začetni znak demence ali pa je morda depresija, zlasti dolgotrajna in nezdravljena, dejavnik tveganja za nastanek demence.

Pojavnost demence zaradi podaljševanja življenjske dobe izjemno hitro narašča, saj vsakih pet let življenja več približno podvoji verjetnost za nastanek demence.

Depresija je pomemben dejavnik tveganja za možgansko kap, primerljiva je s kajenjem in sladkorno boleznijo. Posledica možganske kapi je lahko tudi žilna (vaskularna) oblika demence. Poleg tega je znano, da že prva epizoda depresije povzroči približno
4-odstotno zmanjšanje hipokampusa, to je dela možganov, ki je pomemben za uspešno delovanje spomina. Dolgotrajna depresija ima verjetno še večji vpliv. Prav zmanjšanje hipokampusa je tudi eden prvih znakov Alzheimerjeve bolezni.

10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja

Svetovna zdravstvena organizacija je ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja pozvala k boljši dostopnosti zdravljenja za ljudi z depresijo in drugimi duševnimi motnjami. Na svetu namreč zaradi depresije trpi več kot 300 milijonov ljudi. Duševne motnje so vse pogostejše tudi v Sloveniji – vsak tretji Slovenec jih doživi vsaj enkrat v življenju.

Načini zdravljenja depresije

Zdravljenje depresije je lahko zelo uspešno tudi med starejšimi, zato ga je dobro začeti čim prej. Če osebni zdravnik ali psihiater oceni, da se soočate z depresijo, vam lahko pomaga na različne načine:

  • Načini zdravljenja depresijepredpiše vam antidepresive, saj jena razpolago vse več učinkovitih zdravil, ki pomagajo izboljšati počutje, če jih jemljete v skladu z navodili zdravnika, in ne povzročajo odvisnosti;
  • napoti vas na psihološko svetovanje ali psihoterapijo, kjer se lahko
    pogovorite o svojih težavah in poiščete boljše načine njihovega reševanj
  • predlaga vam kombinacijo obeh oblik zdravljenja, ki je pri večini najuspešnejša, saj zdravila omilijo in odpravijo bolezenske znake, psihoterapija pa pomaga pri učinkovitejšem spopadanju z življenjskimi težavami.

Kako si lahko pomagate sami?

  • Poučite se o depresiji.
  • Spregovorite o težavah in se obrnite po podporo k svojcem in prijateljem.
  • Skrbite za zdravo prehrano.
  • Skrbite za telesno aktivnost in dovolj počitka.
  • Ne posegajte po alkoholu.
  • Ukvarjajte se s hobiji (npr. z vrtnarjenjem, branjem, ročnimi spretnostmi, glasbo).
  • Vključite se v prostovoljske aktivnosti.
  • Poiščite strokovno pomoč, ko jo potrebujete.
  • Ne pozabite na humor in pozitivno razmišljanje.

Demenca

Demenca je splošen izraz za izgubo spomina in drugih intelektualnih zmožnosti. Je dovolj resne narave, da ogrozi vsakdanje življenje. Demenca je bolezen starosti, saj se s starostjo tveganje za njen nastanek povečuje. Po nekaterih podatkih ima demenco en odstotek ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu pa ta odstotek strmo raste. Po 90. letu bolezen prizadene kar 60 odstotkov ljudi. Poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni:

  • zgodnjo obliko pred 65. letom,
  • pozno obliko po 65. letu.

Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Pri tej obliki ima pomembno vlogo genetska nagnjenost k bolezni.

Resne motnje spomina so pri starostnikih največkrat prvi znaki demence in se pri veliki večini postopoma slabšajo.

Žal še ni zdravila, ki bi ozdravilo Alzheimerjevo bolezen ali jo vsaj ustavilo. Nekatera pa jo lahko upočasnijo in pomembno izboljšajo kakovost življenja bolnikov in njihovih skrbnikov. Natančno določene meje med običajnimi spremembami in opozorilnimi ni.

Zgodnje prepoznavanje demence je ključno

Zgodnja in natančna diagnoza Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence je pomemben korak pri določitvi ustreznega zdravljenja, nege in podpore. Najočitnejši bolezenski znak je izguba spomina, pri čemer je v začetni fazi prizadet predvsem kratkoročni spomin, to je spomin za nedavne dogodke. Spremembe lahko opazijo bolniki sami, predvsem pa njihovi svojci. Po drugi strani je spomin za oddaljene dogodke na začetku ohranjen in je prizadet šele v kasnejših fazah bolezni. Pogosto je prizadeta bolnikova orientacija, najprej v času in kasneje v prostoru.

10 znakov, ki opozarjajo na demenco

  • Spremembe v pomnjenju, ki otežijo vsakdanje življenje.
  • Težave pri načrtovanju aktivnosti ali pri reševanju težav.
  • Težave pri opravljanju vsakdanjih opravil.
  • Časovna in prostorska zmedenost.
  • Težave pri razumevanju vizualnih podob in prostorskih razmerij.
  • Težave pri govorjenju ali pisanju.
  • Pospravljanje stvari na nenavadna mesta in pozabljanje svojih zadnjih korakov.
  • Zmanjšana ali slabša razsodnost.
  • Umik iz delovnih ali družabnih aktivnosti.
  • Spremembe v razpoloženju in osebnosti.

Kako lahko preprečite demenco

Kako lahko preprečite demencoSmernice kažejo, da bo čez nekaj let vsak tretji človek dementen. Kaj torej storiti, da bi demenco preprečili ali upočasnili njen nastop? Pomembno je, da skušate čim dlje ostati telesno in duševno dejavni. Raziskave so pokazale, da je pri družabnih osebah, ki berejo, igrajo namizne igre, rešujejo križanke ali igrajo inštrument, tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni manjše. Začetek bolezni lahko na kasnejši čas prestavijo tudi uravnotežena prehrana, v kateri je dovolj mineralov in vitaminov, redna telesna vadba in strogo izogibanje škodljivim razvadam, kot sta kajenje in pitje alkohola.

Zdravljenje demence

Na voljo so zdravila, ki demence sicer ne zdravijo, upočasnijo pa njeno napredovanje in za nekaj časa lahko izboljšajo bolezenske simptome. Zdravila so učinkovitejša, če so predpisana v zgodnejši fazi bolezni, zato je zgodnje odkrivanje demence zelo pomembno. Predpiše jih specialist psihiater ali nevrolog, pozneje pa tudi osebni zdravnik. Zdravila so varna in se lahko jemljejo skupaj z drugimi zdravili.

Vsaka pozabljivost še ni demenca

Pomembno je ločevati med normalno, starostno in bolezensko pozabljivostjo. S pozabljivostjo se namreč soočamo vse življenje. Običajna pozabljivost ne vpliva pomembno na naše dnevne aktivnosti in delovno sposobnost. Po drugi strani pa so motnje spomina lahko zelo značilen znak demence, ki se pojavi že na začetku bolezni. Zaradi težav s spominom se pogosto pritožujejo tudi depresivni bolniki, vsaj deloma najbrž zato, ker so črnogledi in jih zaskrbi že običajna pozabljivost. Pri hujših oblikah depresije pa se motnje spomina zares pojavijo. Bolniki z depresijo težko vzdržujejo potrebno pozornost, obdelajo in tudi zapomnijo si manj podatkov, vendar pa naučene podatke lahko ohranijo v spominu. Pri depresivnih bolnikih torej težave nastopijo, še preden je potreben spominski zapis.

 DepresijaDemenca
Nedavni, davni dogodki Neenakomeren priklic dogodkov iz različnih življenjskih obdobij. Običajno se težje spomnijo dogodkov zadnjih dni kot starejših dogodkov.
Priklic s pomočjo ključnega podatka Pomoč praviloma izboljša priklic (»na koncu jezika«). Pomoč pogosto ne izboljša priklica.
Kritičnost do motnje spomina Pozabljivost se zdi hujša bolniku kot bližnjim. Pogosto se težav s spominom sami ne zavedajo, na to jih opozorijo bližnji.

Razlike pri pomnjenju med depresijo in demenco

Depresivni ljudje si hitreje zapomnijo podatke, katerih čustvena vrednost se ujema z njihovim razpoloženjem, zato si prej zapomnijo neprijetne dogodke. 

Pri bolnikih z značilno klinično sliko Alzheimerjeve bolezni, ki je najpogostejša oblika demence, je v začetnih stadijih bolezni obdelava podatkov ustrezna do trenutka, ko bi se moral oblikovati dolgotrajni spominski zapis. Ker tega ni, tudi pravilen priklic podatkov
ni mogoč.

Kako bolezni vplivata na svojce

Kako bolezni vplivata na svojcePoudariti je treba, da demenca in depresija ne prizadeneta samo bolnika, ampak tudi bližnje, ki zanj skrbijo. Prva huda preizkušnja je soočenje z boleznijo in njenimi posledicami. Pri demenci je skrb za obolelega z napredovanjem bolezni vse bolj obremenjujoča, saj postaja povsem odvisen od tuje pomoči. Za bolnika je najbolje, da čim dlje ostane v domačem okolju, vendar je nastanitev v domu starejših občanov včasih neizogibna.

Pomoč svojcem z demenco

Skrb za obolelega predstavlja hudo duševno in telesno obremenitev, zato svojci potrebujejo veliko razumevanja in podpore. Seznanjeni morajo biti z značilnostmi in potekom bolezni, da čim lažje in čim bolj kakovostno skrbijo za obolelega. V okviru Psihiatrične klinike v Ljubljani delujeta psihogeriatrična ambulanta in posvetovalnica za svojce bolnikov z demenco, združenje za pomoč pri demenci pa organizira izobraževalni program, skupine za samopomoč in svetovalni telefon.