eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2012 »

Prehlad in gripa – dejstva in miti

E-mesečnik, št. 108, dec. 2012

Spoštovani!

Prehlad in gripa - dejstva in mitiVstopili smo v praznični december, mesec, ki je delovno in družabno zelo razgiban. Je čas druženja z družino in prijatelji, potepanja po praznično okrašenih mestih, iskanja daril in drobnih pozornosti za naše najbližje ter priprav na silvestrovanje.

Ne dovolite, da vam decembrsko vzdušje pokvari prehlad ali gripa. Z redno telesno dejavnostjo in dovolj zdrave hrane, ki vsebuje raznolike vitamine in minerale, poskrbite za zdravje in dobro telesno odpornost. Če pa vas vseeno doleti prehlad ali gripa – kako ju ločite, preberite v E-mesečniku – vam želimo čim hitrejše okrevanje.

Tema meseca: Prehlad in gripa – dejstva in miti 

Dejstva o prehladu in gripi

Prehlad je akutno obolenje dihal, ki je posledica virusne okužbe sluznice grla, nosu in obnosnih votlin. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov. Zato preboleli prehlad, ki ga je povzročil eden od virusov, še ne pomeni odpornosti tudi proti vsem ostalim vrstam virusov. To je glavni razlog, da lahko za prehladom zbolimo večkrat, odrasli običajno 2- do 3-krat na leto, otroci pa tudi do 12-krat na leto. Prvi znaki prehlada se navadno pojavijo dva do tri dni po okužbi in trajajo sedem do deset dni. Značilni znaki so voden izcedek iz nosu, zamašen nos, kihanje in boleče grlo. Pojavijo se lahko še blage bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, včasih tudi zvišana telesna temperatura. Kašelj je manj pogost, običajno pa je suh.

Prehlad in gripa - dejstva in miti Gripa je je zelo nalezljiva in pogosta okužba dihalnih poti. Povzročajo jo virusi, ki prizadenejo nos, žrelo in pljuča. Običajno jo spremljajo zvišana telesna temperatura, mrazenje, suhi kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost. Povzročitelji gripe so le trije virusi (tip A, B in C), ker pa mutirajo, je vsako leto potrebno novo cepljenje. Gripa se pojavlja sezonsko (od konca oktobra, predvsem pa spomladi do sredine aprila). Načeloma velja, da imamo v povprečju 10-krat več možnosti, da zbolimo za prehladom kot za gripo. Virusna okužba zgornjih dihal (gripa, prehlad) se lahko sprevrže v bakterijsko okužbo, najpogosteje sinusov, srednjega ušesa in spodnjih dihal. V tem primeru je nujen obisk pri zdravniku, ki predpiše ustrezno zdravljenje. Vendar pa lahko z dovolj zgodnjim zdravljenjem in preventivo zaplete preprečimo.

Razlike med prehladom in gripo

Številni ljudje ne ločijo med prehladom in gripo. Čeprav se marsikomu zdi, da so simptomi obeh enaki, je med njima dovolj razlik, da ju zlahka ločimo. Najočitnejša razlika se pojavi že na začetku. Medtem ko se bolezenski znaki pri prehladu pojavljajo počasi in postopoma ter se stopnjujejo, gripa takoj udari z vso silovitostjo. Bolezenski znaki se pojavijo nenadoma in vsi hkrati, že v nekaj urah smo popolnoma brez moči.

Za gripo je značilna visoka telesna temperatura (nad 38 °C) z mrazenjem, medtem ko se zvišana telesna temperatura pri prehladu pojavi redkeje, pa še takrat je le rahlo zvišana. Običajno se pojavijo še hud glavobol, trdovraten suhi kašelj in boleče oči ob premikanju.

Razlike med simptomi gripe in prehlada

SimptomiPrehladGripa
vročina redko visoka (3–4 dni)
glavobol blag do zmeren izrazit
bolečine v mišicah in sklepih blage do zmerne običajno izrazite
splošno slabo počutje blago izrazito (do 1 tedna, v blažji obliki pa 2–3 tedne)
izčrpanost nikoli nenadna in izrazita
zamašen nos pogosto redko
kihanje pogosto redko
bolečina v žrelu pogosto redko
kašelj blag do zmeren lahko izrazit
pekoče, boleče oči redko pogosto (tudi preobčutljivost za svetlobo)

Zdravljenje prehlada

Če smo zdravi in dobro telesno pripravljeni, ustrezno zaščito pred okužbo zagotavljajo obrambne sposobnosti dihal. Stanje je seveda drugačno pri občutljivejših ljudeh, kot so otroci, starejši, kronični bolniki, in pri čezmernih obremenitvah dihal (npr. pri dihanju skozi usta, vdihavanju presuhega in premrzlega zraka). Okužbe lahko pomagata preprečiti šal in kapa. Z zavijanjem v šal v nosu vzdržujemo nekoliko višjo telesno temperaturo in povečamo vlažnost vdihanega zraka. Poskrbeti moramo za topla oblačila, ki odvajajo znoj. Tudi obutev mora biti topla in nepremočljiva. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da se dovzetnost za obolenja zgornjih dihal poveča, če ljudi zebe v noge. Ohladitev kateregakoli dela telesa povzroči refleksno zožitev žil, da se prepreči izgubljanje toplote. To drži tudi za nosno sluznico, ki je izdatno prekrvljena. Vsakršna zožitev žil upočasni pretok krvi v nosni sluznici, zaradi česar lahko dihala postanejo slabše odporna. Prav tako ni odveč, da se izogibamo ljudem, ki kažejo znake dihalnih obolenj (npr. kašljajo, kihajo, težje dihajo), in prostorom, kjer je več ljudi.
Zdravila, ki bi ozdravilo prehlad, ni. Če nas je ujel prehlad, si pri težavah pomagamo z različnimi izdelki, ki lajšajo simptome in so na voljo brez recepta.

Prehlad in gripa - dejstva in mitiPredvsem pa poskrbimo za preventivne ukrepe, kot so pogosto umivanje rok s toplo vodo in milom, redno prezračevanje prostorov, izogibanje nepotrebnim stikom z bolnimi in zdrav način življenja (zdrava prehrana z veliko vitamina C, gibanje, pitje zadostnih količin vode, čaja in drugih napitkov ipd.).

 

Hitro nad močnejšo bolečino v grlu

Zelo pogost spremljevalec prehlada je boleče grlo. Bolečina pri požiranju kot posledica vnetja zgornjih dihalnih poti je zelo moteča, saj zaradi nje težko jemo, pijemo, tudi govorimo.

Spremljajo jo lahko še skelenje in praskanje v grlu ter hripavost. Med izdelki za lajšanje bolečin zaradi vnetja grla, ki jih dobimo brez recepta, so najbolj znane Septolete. Vsebujejo učinkovit antiseptik za usta in grlo, ki dobro prodre v najbolj skrite dele sluznice, tam pa deluje protimikrobno in tako prepreči, da bi se sprva blaga okužba razvila v resnejše obolenje zgornjih dihal. Če pa je bolečina v grlu izrazitejša, vam priporočamo izdelke iz skupine Septolete plus. Ti poleg antiseptika, ki deluje protivirusno, protibakterijsko in protiglivično, vsebujejo še lokalni anestetik, ki močnejšo bolečino omili in tako olajša požiranje. Izbirate lahko med pastilami in pršilom Septolete plus. Pastile so idealne, ko ste na poti, doma in ponoči pa izberite pršilo. Revolucionarna pršilka s kratkim pršilom omogoča široko pršenje in tako zajame mikroorganizme in boleče predele na širšem območju grla. 

Daleron C proti vročini in bolečinam

Prehlad in gripo poleg glavobola velikokrat spremljajo tudi zvišana telesna temperatura ter bolečine v mišicah in sklepih. Daleron C vsebuje paracetamol, ki znižuje zvišano telesno temperaturo in blaži bolečine, ter vitamin C, ki okrepi telesno odpornost. Zdravilo je v obliki zrnc, iz katerih se pripravi topel napitek z okusom po limoni. Posebno primerno je takrat, ko zaradi bolečin v grlu težko požirate.

Daleron COLD3 – ko želite odpraviti več simptomov prehlada hkrati

Daleron COLD3 vsebuje tri učinkovine, ki odpravljajo najpogostejše simptome gripe in prehlada. Znižuje zvišano telesno temperaturo, blaži bolečine v mišicah in sklepih, odmaši zamašen nos in zmanjša količino izcedka iz nosu ter pomirja dražeč suhi kašelj. Zdravilo začne delovati zelo hitro, že po 20 minutah, njegov učinek pa traja več ur.

Ko vas muči kašelj

Kašelj je naravni refleksni odziv organizma na dražljaj v dihalnih poteh. Poznamo produktivni (vlažni) in neproduktivni (suhi) kašelj. Produktivni kašelj povzroči bronhialna sluz v dihalnih poteh. Pojavi se v obliki napada po globokem vdihu, ki sluz po dihalnih poteh potisne navzgor. Neproduktivnega kašlja ne spremlja sluz, pojavlja pa se v zaporednih sunkih.

Prehlad in gripa - dejstva in miti Cilj zdravljenja produktivnega kašlja je utekočinjenje goste sluzi, da jo lažje izkašljamo, neproduktivni kašelj pa želimo z zdravljenjem pomiriti in odpraviti.
Prava izbira pri dražečem neproduktivnem kašlju je Panatus, saj ga preprečuje, zmanjšuje napetost bronhialnega mišičja, pomaga izkašljevati in tako olajša dihanje in zmanjša bolečine v prsih. Tak kašelj lajša tudi trpotčev sirup Herbion, ki vsebuje sluzi iz trpotca in slezenovca. Sluz iz sirupa sluznico prekrije s tankim zaščitnim slojem in jo tako mehansko zaščiti pred dražljaji, ki sprožajo kašelj.

Za lajšanje produktivnega kašlja priporočamo jegličev sirup Herbion z izvlečki korenine jegliča in zeli vrtne materine dušice ter mentolom. Izvlečka redčita bronhialno sluz in lajšata njeno izkašljevanje. Sirup se jemlje samo čez dan (nikoli zvečer).

8 mitov o prehladu in gripi 

Prehlad in gripa - dejstva in miti Zaradi mraza zbolimo. Napačno.

Mraz ne povzroča prehlada. Če kdo sam zmrzuje na sprehodu po gozdu, verjetno ne bo zbolel, ker ni izpostavljen virusom in bakterijam. Če nas zebe, pa to lahko oslabi imunski sistem, zato smo dovzetnejši za okužbo.

Treba se je dobro preznojiti. Napačno.

Virusi se z znojenjem ali drugim pregrevanjem ne bodo izločili, tudi simptomi ne bodo izginili.

Zdravil ni treba jemati, saj bo prehlad sam minil. Napačno.

Če močno kašljamo in nam teče iz nosu, je smiselno poseči po zdravilu, ki lajša simptome in zmanjšuje nevarnost, da bomo okužili ljudi v svoji okolici.

Iz prehlada se lahko hitro razvije gripa. Napačno.

Veliko ljudi še vedno verjame, da sta prehlad in gripa eno in isto. Prehlad se nikoli ne more razviti v gripo, ker gre za dve popolnoma različni bolezni, ki ju povzročajo popolnoma različni virusi. Lahko pa oslabi telo in se potem lažje okužimo še z virusom gripe.

Antibiotiki pomagajo. Napačno.

Antibiotiki pomagajo le pri bakterijskih okužbah. Prehlad večinoma povzročajo virusi, zato so antibiotiki brez moči. Njihova uporaba je smiselna pri zapletih, ko pride do bakterijske okužbe.

Savna blaži prehlad. Napačno.

Savnanje je priporočljiva preventiva, a le za zdrave ljudi. Če smo že prehlajeni, bomo z izpostavljanjem vročini še oslabili imunski sistem. Enako velja za polivanje s hladno vodo – primerno je le za zdravo telo.

Vročino je vedno treba znižati. Napačno.

Vročina je zdrava obrambna reakcija telesa na okužbe. Če prekmalu posežemo po zdravilih, ki znižujejo vročino, bomo telesu vzeli možnost, da bi se bolezni postavilo v bran z lastnimi močmi. Vročino znižujemo, ko je višja od 38 °C.

Rekreacija ne škoduje. Gibanje pomaga premagati prehlad. Napačno.

Če smo bolni, moramo počivati. Telesni napor lahko privede do resnih obolenj (npr. do bronhitisa, pljučnice), poleg tega se lahko razvijejo kronične težave z dihali.

Kaj pa kurja juhica?

Kurja juhica že stoletja velja za preverjeno pomoč iz domače kuhinje pri prehladu oz. obolenjih zgornjih dihal. Ko nas praska po grlu in nam teče iz nosa, simptome ublaži tudi vroča juha. Da ne gre le za vražo, so dokazali v študiji, opravljeni na univerzi v Nebraski.
Ugotovili so, da so se pri posameznikih po zaužitju kurje juhe tvorila posebna bela krvna telesca, t. i. nevtrofilci, ki so odgovorni za zaviranje vnetnih procesov. Ta telesca zmanjšujejo vnetje in zatekanje, najdemo pa jih v sluzi v zgornjih dihalnih poteh. V velikih količinah se sproščajo pri različnih virusnih okužbah – tudi pri prehladu in gripi.

Virusi so občutljivi za visoke temperature

Na viruse prehlada vpliva tudi temperatura juhe, saj so virusi občutljivi za visoke temperature. Hkrati vroča sapa, ki nastane ob uživanju juhe, odpravlja sluz oz. izločke v dihalnih poteh. Kdor želi pozitivno delovanje kurje juhe še izboljšati, ji lahko med kuhanjem doda košček ingverjeve korenine, nekaj čilija in pest črnega fižola.

(Vir: Medicinski center Univerze v Nebraski)

 Vse lepo v letu 2013!