eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2013 »

Pomlad – sezona alergij

E-mesečnik, št. 109, maj 2013

Pomlad – sezona alergij
Pomlad – sezona alergij

Alergijske bolezni so zelo pogoste in neprijetne. Njihova razširjenost se vsako leto veča. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima alergijo skoraj četrtina odraslih in več kot tretjina otrok v razvitih državah. Alergija včasih sicer izgine sama od sebe, večinoma pa se moramo z njo sprijazniti in se jo naučiti obvladovati.

Kaj je alergija in kateri so vzroki za njen nastanek?

Alergija je neustrezna oziroma pretirana reakcija človeškega imunskega sistema na določene snovi v okolju, ki jih imenujemo alergeni in so pri ljudeh brez alergije lahko neškodljive. Ob prvem stiku s takimi snovmi pride do senzibilizacije – tvorbe posebnih protiteles. Imunski sistem se odzove tako, da ustvari protitelesa, katerih naloga je, da telesu tuje snovi naredijo neškodljive. Ko telo vnovič  pride v stik z alergenom, se ta veže na že pripravljena protitelesa, kar pri alergiji povzroči burno reakcijo. Ob tem se sprostijo velike količine histamina in drugih snovi, ki povzročijo različne alergijske simptome – srbenje, pordečitev, otekanje sluznic, solzenje, kihanje, lahko pa tudi drisko, bruhanje, omotičnost in celo dušenje. Simptomi alergijskih bolezni poslabšajo kakovost življenja bolnika.

Poznamo več vrst alergijskih bolezni

Najpogostejše so:

  • alergijske bolezni dihal (alergijski rinitis, astma),
  • alergijske bolezni kože (atopijski in kontaktni dermatitis, akutna in kronična urtikarija, angioedem),
  • alergija na pike žuželk,
  • prehranska alergija,
  • alergija na zdravila,
  • anafilaksija (huda oblika preobčutljivostne reakcije, ki se lahko konča tudi s smrtjo).

Seneni nahod ali sezonski alergijski rinitis

Alergijski rinitis je lahko občasni (sezonski) ali pa stalni. Sezonski alergijski rinitis je alergijska bolezen zgornjih dihal, nosu in obnosnih votlin, ki se pojavi v določenih mesecih v letu, ko cvetijo rastline, na katere je človek alergičen. Pravimo mu tudi seneni nahod, saj so imeli ljudje včasih z njim največ težav v mesecih, ko so pospravljali seno.

Ali ste vedeli?

  • Alergijski rinitis lahko preide tudi v alergijsko astmo. Med obema boleznima obstaja močna povezava, saj ima kar 80 % bolnikov z astmo tudi alergijski rinitis in 40 % bolnikov z alergijskim rinitisom tudi astmo.
  • Breza je najpomembnejše alergogeno drevo. Na pelod breze je alergičnih od 10 do 20 % ljudi.
  • 0 % bolnikov, alergičnih na pelod trav, alergijsko reagira tudi na surovo pšenično in rženo moko. Bolniki imajo težave, ko uporabljajo moko pri kuhi in peki. Skoraj vsi pa lahko jedo izdelke iz moke.

Zdravljenje

Cilj zdravljenja alergijskega rinitisa in urtikarije je zmanjšanje  simptomov in izboljšanje kvalitete življenja bolnika.  Poleg tega, da alergijski rinitis in urtikarija zaradi njunih simptomov poslabšujeta kakovost življenja bolnika, imata potencialno lahko tudi resne posledice za zdravje, vključno z motnjami spanja, potencialno poslabšanje astme in rinosinusitisa. Tako so cilji zdravljenja bolnikov s takšnimi boleznimi, zmanjšanje simptomov in preprečevanje posledic ter tako izboljšanje bolnikove kvalitete življenja.  

Farmakološko zdravljenje alergijskega rinitisa in urtikarije mora biti prilagojeno individualnim bolnikovim potrebam. Obstajajo številne skupine zdravil, ki so na voljo za obvladovanje rinitisa in, ki se razlikujejo glede na učinkovitost, varnost in način uporabe. Ena najpogosteje predpisanih zdravil za zdravljenje alergijskega rinitisa so antihistaminiki, ki zavirajo histaminske receptorje, kar zmanjša simptome alergijske reakcije. Pri izbiri ustreznega je treba imeti v mislih hitro  in podaljšano učinkovitost, dobro prenašanje in varnost ter ugodne učinke na bolnikovo kvaliteto življenja (kot npr. desloratadin).