eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Bolečina » Bolečina - simptom ali bolezen

Bolečina - simptom ali bolezen

Sklop: Bolečina

Bolečina - simptom ali bolezen

Bolečina je bila v razvoju človeštva zelo pomembna, saj je posameznika varovala pred hujšimi poškodbami. Opozarja lahko na začetek bolezni ali pa ostane dolgotrajna neprijetna spremljevalka.

Ko se na primer opečemo z razžarjenim predmetom, se vzdražijo bolečinski receptorji in sporočilo prek perifernega živčevja prenesejo v osrednje živčevje. Od tam gre ukaz nazaj v prizadeti del telesa in roko umaknemo s predmeta. V tem primeru gre za naraven fiziološki odziv telesa. Bolečina pa je tudi znak bolezni. Opozarja lahko na začetek bolezni, ki se bo morda hitro pozdravila. Zelo pogosto pa ostane dolgotrajna neprijetna spremljevalka, ki močno poslabša kakovost življenja in vpliva na odsotnost z dela, saj podaljšuje zdravljenje.

Bolečino ločimo glede na njen položaj, nastanek in trajanje. Zaradi nje trpi skoraj vsak peti prebivalec Evrope, vsak enajsti celo vsak dan. Še vedno je eden od najpogostejših vzrokov za obisk zdravnika. Vsak jo občuti drugače, odvisna pa je tudi od posameznikovih preteklih izkušenj.

MERJENJE BOLEČINE

Bolečino se do neke mere da izmeriti, seveda pa so rezultati vedno subjektivni. Za ocenjevanje akutne bolečine je primerna vizualna analogna lestvica (VAL). Je numerična in se na levi strani začne z nič, kar pomeni stanje brez bolečine. Na desni strani se konča z deset, kar predstavlja najhujšo možno bolečino, ki si jo ocenjevalec lahko zamišlja. Bolnik pokaže točko, za katero meni, da ustreza njegovi trenutni bolečini.

AKUTNA BOLEČINA

Kadar bolečina nastane hitro in traja kratek čas, govorimo o akutni bolečini, ki ima svoj biološki smisel. Opozarja nas na škodljivo dogajanje v telesu ali njegovi neposredni okolici in ima varovalni učinek. Traja od nekaj dni do nekaj tednov, nikakor pa ne več kot tri mesece. Največkrat ima jasen sprožilni dejavnik. Ko tega ni več, tudi bolečina običajno postopoma postaja manj močna, dokler ne izgine.

KRONIČNA BOLEČINA

Če bolečina traja več kot tri ali celo šest mesecev ali če ostaja tudi po odstranitvi vzroka, gre za kronično bolečino. To ni samo neprijeten občutek, ampak samostojna bolezen, ki ima svoj vzrok, potek in posledice. Zahteva posebno obravnavo, diagnostiko, zdravljenje in rehabilitacijo. Kronična bolečina poslabša telesno in duševno zdravje posameznika in posledično tudi kakovost njegovega življenja ter zmanjšuje delovne sposobnosti. Pogosto se ji pridružijo znaki anksioznosti in depresije. Za bolnika in njegove bližnje pomeni omejitev in breme.

ZDRAVLJENJE BOLEČINE

Vsaka kronična bolečina je najprej akutna, prehod iz akutne v kronično pa lahko preprečimo z učinkovitim zdravljenjem. Najboljše je seveda zdravljenje vzrokov, pogosto pa uporabljamo tudi simptomatske metode za lajšanje bolečine. V razvitem svetu akutno bolečino najpogosteje lajšamo z zdravili.

Svetovna zdravstvena organizacija je že pred več kot dvajsetimi leti izdelala tristopenjsko lestvico za zdravljenje bolečin z zdravili. Na prvi stopnji (območje blage bolečine) se uporabljajo paracetamol in nesteroidna protivnetna zdravila (NSAR), ki se med seboj razlikujejo predvsem po tveganju za nastanek srčno­žilnih zapletov in zapletov v prebavilih. Izsledki zadnjih raziskav kažejo, da je z vidika pojavnosti srčno­žilnih dogodkov in z vidika varnosti zdravljenja bolnikov s srčno­žilno ogroženostjo varnejše zdravilo naproksen. Na drugi stopnji (območje zmerne bolečine) so v uporabi šibki opioidi, ki se po potrebi kombinirajo z neopioidi. Na tretji stopnji (območje močne bolečine) se uporabljajo močni opioidi, ki se prav tako lahko kombinirajo z neopioidi, to je z zdravili za prvo stopnjo. Končni cilj je jakost bolečine, ki po VAL ne presega 3.

Bolečina ni za nikogar prijetna in je ni treba trpeti. Bistveno je, da se čim prej odkrije njen vzrok in začne zdraviti.

Nezdravljena akutna bolečina lahko preide v kronično, zato je pomembno, da jo prepoznamo in ustrezno zdravimo.