eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Bolečina » Leto 2021 – svetovno leto bolečine v križu

Leto 2021 – svetovno leto bolečine v križu

Sklop: Bolečina

Leto 2021 – svetovno leto bolečine v križu

Oktobra zaznamujemo svetovni dan boja proti bolečini, katerega namen je ozaveščati ljudi o pomembnosti obvladovanja bolečine. V povprečju vsak posameznik vsako leto občuti 10 vrst bolečine. Najpogostejša je bolečina v križu, ki jo doživlja dobra polovica ljudi, vsaj enkrat v življenju pa jo doživi skoraj vsak.

Bolečina v križu je pomembna zdravstvena, socialna in ekonomska težava. Leto 2021 je zato razglašeno za svetovno leto bolečine v križu.

Bolečina v križu je najpogostejša vrsta kronične bolečine

»Trenutne ocene so, da je incidenca bolečine v križu v svetu 245,9 milijona primerov na leto. Prevalenca kronične bolečine v križu je bila leta 2017 ocenjena na 7,5 % svetovne populacije, kar predstavlja 577 milijonov ljudi,« izpostavlja predsednica Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine Barbara Kosmina Štefančič, dr. med., iz Splošne bolnišnice Izola. O stanju v Sloveniji pa pravi: »Z raziskavo, ki je bila izvedena leta 2019, je bilo ugotovljeno, da za kronično bolečino trpi 22 % odraslih Slovencev in da je daleč najpogostejša kronična bolečina ravno bolečina v križu in hrbtenici, ki se pojavlja pri 63 % bolnikov s kronično bolečino. Bolečina v križu je tudi eden od glavnih razlogov za bolniški stalež, ki je pogosto dolgotrajen, in tudi eden od glavnih razlogov za prezgodnjo invalidsko upokojitev.«

Bolečina v križu je vodilni razlog za delovno nezmožnost

Slovensko združenje za zdravljenje bolečine ob svetovnem dnevu boja proti bolečini organizira aktivnosti, s katerimi želi prispevati k boljšemu razumevanju in obravnavi kronične bolečine v križu predvsem pri delovno aktivni populaciji. Ob tej priložnosti dr. Barbara Kosmina Štefančič poudarja, da je pomembno povečati možnosti za sočasno obravnavo bolnika pri strokovnjakih, ki se bolečine lotevajo z različnih zornih kotov: »Takšna obravnava je interdisciplinarna, kar pomeni, da sodelujejo strokovnjaki medicinskih in nemedicinskih strok.«

Pri tretjini ljudi se bolečina v križu ponovi prej kot v enem letu

Čeprav je bolečina v križu zelo pogosta, zdravniki velikokrat ne najdejo natančnega vzroka zanjo, zaradi česar jo kar v 85 do 95 % označijo kot nespecifično. Takrat je osnovni cilj lajšanje in zdravljenje simptomov.

Učinkovito lajšanje akutne bolečine v križu zmanjša tveganje za razvoj kronične bolečine

»Bolečina v križu večinoma ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Pri 90 % ljudi mine v 2 do 3 tednih. Pomembno pa je, da akutno stanje ustrezno lajšamo, saj s tem zmanjšamo možnost za pojav ponovne bolečine in za razvoj kronične bolečine v križu,« opozarja prim. Gorazd Požlep, dr. med., iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. »Ker je akutni bolečini v križu pogosto pridruženo tudi vnetje, takšna bolečinska stanja bolj uspešno lajšamo z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili in ne z zdravili, kot je paracetamol, ki nima protivnetnega učinka. Pomagajo tudi topli ali mrzli obkladki ter počitek, ki naj ne traja več kot dan ali dva. Takoj ko je mogoče, bolnikom svetujemo, da nadaljujejo vsakodnevne aktivnosti in izvajanje vaj za krepitev hrbtnih mišic. Dolgotrajen počitek namreč lahko bolečino samo še poslabša,« dodaja.

Nemalokrat bolečina ni omejena na hrbtenico, temveč se širi v zadnjico in nogo. V tem primeru gre za tako imenovano nevropatsko bolečino, ki jo bolniki občutijo kot mravljinčenje ali kot elektrizirajočo oziroma pekočo bolečino. Ti simptomi se pogosto pojavljajo ali stopnjujejo konec dneva in ponoči, kar hudo moti spanec. Bolniki lahko občutijo tudi oslabelost mišic ali doživijo celo hude motorične težave.

Nevropatsko bolečino povzroči neposredna poškodba ali bolezen živca oziroma živčevja

»Ti znaki kažejo, da je lahko prizadeto živčevje. Če simptomi v 2 do 3 tednih ne izginejo ali pa se celo stopnjujejo, je potreben obisk pri zdravniku, ki opravi klinični pregled in po potrebi dodatne diagnostične preiskave, bolnika pa lahko napoti na fizikalno terapijo. Če se težave stopnjujejo, razmislimo o uvedbi dodatnih zdravil, tako imenovanih nevromodulatorjev (pregabalina, duloksetina itd.), redko pa je potrebno tudi kirurško zdravljenje,« razlaga prim. Gorazd Požlep.

Še več informacij in odgovore na številna vprašanja o nevropatski bolečini najdete na spletnem mestu Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine, ki je dostopno na www.nevropatska.si.