eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Duševno zdravje » Dolgi gen za boljše duševno zdravje

Dolgi gen za boljše duševno zdravje

Sklop: Duševno zdravje

Zakaj so nekateri ljudje vse življenje preplašeni, zaskrbljeni in potlačeni, še ni raziskano. Morda pa kmalu bo, saj so znanstveniki odkrili gen, ki vpliva na to. Ta gen, imenovan SLC6A4, ima dve obliki, dolgo in kratko. Kratka oblika gena je pogostejša pri anksioznih ali depresivnih ljudeh. To je najnovejše odkritje, ki gene povezuje s tempermentom in ranljivostjo.

Znanost je že odkrila gene, ki vplivajo na to, da so ljudje sramežljivi, odprti, konzervativni ali avanturistično razpoloženi, odvisni od alkohola, cigaret itd. Ta odkritja odpirajo nove možnosti zdravljenja vseh bolezni, ki jih še vedno imenujemo duševne bolezni, čeprav niso nič manj telesne, kot so hemofilija, astma ali sladkorna bolezen.

To odkritje, pred kratkim objavljeno v ameriškem časopisu Science (Znanost), je prva povezava med genetiko in možgansko aktivnostjo. Dr. Daniel Weinberger zatrjuje, da imajo vsi ljudje dva gena SLC6A4, po enega od vsakega starša. Lahko sta dva dolga, dva kratka ali en dolg in en kratek. Ocenjuje se, da je 40 % genov kratkih.

Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki imajo enega ali dva kratka gena, bolj dovzetni za depresijo in anksioznost kot ljudje z dvema dolgima genoma.

Ta gen vpliva na aktivnost serotonina, za katerega se ve, da je pomemben za razpoloženje in občutek duševnega ravnovesja. Veliko antidepresivov povečuje aktivnosti serotonina in s tem vpliva na lajšanje depresivnih simptomov.

Omenjeni gen določi količino proteina, ki prenaša serotonin od ene možganske celice do druge. Večji gen odredi  več proteina, ki je tudi bolj učinkovit.

Sam gen ni vzrok za anksioznost ali depresijo, ampak vpliva na človeka, da je v stresnih okoliščinah bolj podvržen naštetim boleznim. Statistično gledano bo med ljudmi s krajšo obliko gena večji odstotek  anksioznih ali depresivnih v primerjavi z ljudmi, ki imajo dva dolga gena.
Znanstveniki so testirali dve skupini ljudi. V eni skupini je bilo 14 ljudi z dvema dolgima genoma, in v drugi skupini pa 14 ljudi z dvema ali enim krajšim genom.

Vsem so naredili magnetnoresonančno preiskavo z napravo, ki se imenuje MRI, ki odkriva večjo možgansko aktivnost pri določenih aktivnostih in dražljajih.

Pokazali so jim slike preplašenih ali jeznih človeških obrazov in beležili njihove reakcije. Znano je, da so ljudje občutljivi za izražanje čustev drugih.
Rezultati so pokazali, da ljudje s krajšima genoma bolj reagirajo na prizor s prestrašenimi ali jeznimi obrazi. Njihov del možganov, ki je zadolžen za občutek tesnobe, je reagiral močneje kot pri ljudeh, ki imajo dva dolga gena. Njihovi možgani so prav tako regirali, vendar veliko manj izrazito, kar pomeni, da imajo ljudje z dolgima genoma manjšo biološko kapaciteto za občutek strahu in nelagodja.