eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Duševno zdravje » Povrnimo veselje do življenja

Povrnimo veselje do življenja

Sklop: Duševno zdravje

Povrnimo veselje do življenja

Vsi smo kdaj zaskrbljeni in potrti, še posebej ko se nam nakopičijo težave in ne najdemo izhoda. Takšno stanje, ki so ga povzročile resnične težave, je normalno in minljivo. Vseeno pa moramo biti pozorni, da ne spregledamo prvih znakov depresije. Prikrade se lahko tiho in prikrito, zato jo je težko prepoznati.

Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj današnjega časa. Gre za duševno stanje, za katero so značilni dolgotrajna potrtost, žalost, brezup, črnogledost, vdanost v usodo in splošno stanje brezvoljnosti. Vpliva na telesno zdravje in počutje ter na spremembe v razmišljanju, čustvovanju in vedenju. Nekaterim, ki trpijo za depresijo, se zdi, da si ne zaslužijo ničesar dobrega v življenju, drugi se počutijo, kot da ne morejo poskrbeti niti zase, kaj šele za koga drugega. Motivacija depresivnih ljudi je na ničli, imajo slab apetit ali pa ga sploh nimajo, slabo spijo, so brez volje, zadovoljstva ne najdejo niti v dejavnostih, ki so jih nekoč veselile.

Depresija lahko prizadene vsakogar

Zboli lahko kdorkoli, ne glede na starost, spol, izobrazbo ali družbeni status. Ženske zbolevajo pogosteje, vendar natančen razlog ni znan. Predvidevajo, da na to vplivajo hormonske spremembe, nosečnost, porod in večja izpostavljenost stresu zaradi večjega števila socialnih vlog. Pri moških se depresija pogosto kaže drugače – kot nasilnost, napadi jeze, zloraba alkohola ali pretirana telesna dejavnost.

Depresijo povzroči kombinacija genskih predispozicij in zunanjih okoliščin. Na naše duševno zdravje močno vplivajo stresne okoliščine, kot so izguba bližnjega ali česa pomembnega, osamljenost, pomanjkanje prijateljev, ljubezni, bolezen, selitev, velike spremembe življenjskih okoliščin, revščina, nezaposlenost, trpljenje zaradi nasilja. Dejavniki tveganja so tudi pomanjkanje dnevne svetlobe, premalo gibanja, nezdrava prehrana ter zloraba alkohola in mamil.

Povezanost s kroničnimi boleznimi

Strokovnjaki so potrdili povezanost povečanega stresa, tesnobnosti in depresije z drugimi kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca in žilja (zvišan krvni tlak, miokardni infarkt), sladkorna bolezen, nevrološke bolezni, rak in kronična bolečina. Depresija ni smrtonosna, vendar lahko v najhujših primerih privede do samomora. Pri dveh tretjinah bolnikov se pojavljajo samomorilne misli in kar 15 % jih naredi samomor.

  • Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima depresijo 10 % ljudi.
  • Zaradi utrujenosti in pomanjkanja energije se pritožuje 97 % obolelih za depresijo.
  • Težave z apetitom, spanjem ali željo po spolnosti ima 80 % obolelih za depresijo.
  • Med ljudmi, ki so naredili samomor, je bilo 65 % oseb z diagnosticirano depresijo.
Kako se počuti depresivna oseba?

Večina občutke depresije opisuje kot močno duševno bolečino in mučen občutek, ki se razlikuje od normalne žalosti. Nekateri so bolj razdražljivi, napeti in živčni kot pa žalostni. Pogosto razmišljajo o smrti, krivici, izgubi samozavesti, nemoči in brezupnosti.

Zdravljenje depresije

Osnova zdravljenja depresivnih motenj so zdravila (antidepresivi), koristna je tudi kombinacija s psihoterapijo. Obstaja več skupin antidepresivov, zdravnik pa se odloči na podlagi bolnikovih težav. Sodobni antidepresivi so učinkoviti in preizkušeni, imajo malo neželenih sopojavov in ne povzročajo odvisnosti.

  • Način prehrane

Raziskave so pokazale, da nekatera živila zagotavljajo energijo in spodbujajo dobro razpoloženje. Na razpoloženje ugodno vplivajo živila, bogata s sestavljenimi ogljikovimi hidrati (testenine, kruh, pecivo), žita (rjavi riž, ječmen, kvinoja), krompir, fižol, leča, grah in sadje (slive, banane, ananas), v katerem je triptofan, ki ga organizem predela v serotonin, ta pa možganom prenese prijetne občutke. Noradrenalin zagotovijo živila, bogata z beljakovinami, na primer meso, nemastni siri, jogurt in mleko. Prav tako so priporočljive modre ribe (tune, skuše, sardine), ribe hladnih morij (losos, slanik, polenovka) in suho sadje. Vsakodnevna zdrava in uravnotežena prehrana je ključna tudi za duševno zdravje.

  • Vloga svetlobe

Svetloba je pomembna za dobro počutje, zato naj bosta stanovanje in delovno mesto dobro osvetljeni. Najbolje je, da vsaj pol ure na dan preživimo na prostem, v gibanju na sončni svetlobi.

Življenje z depresivno osebo

Družina lahko naredi veliko, najpogosteje prav najbližji opazijo, da je nekaj narobe. Vzpodbuda družinskega člana ali prijatelja skoraj vedno pripomore k temu, da depresivna oseba poišče pomoč. Prva in najpomembnejša stvar je, da oboleli osebi pomagamo, da dobi primerno zdravniško pomoč. V dogovoru z zdravnikom ji lahko olajšamo sprejemanje stanja in jo spodbujamo k zdravljenju. Pomembno je tudi, da smo ji v čustveno oporo – jo razumemo in opogumljamo ter smo potrpežljivi.

  • Depresivno osebo vključite v pogovor in jo pozorno poslušajte.
  • Ne spreglejte in ne zanikajte govorjenja o samomoru! To takoj sporočite zdravniku depresivne osebe.
  • Depresivno osebo povabite na sprehod, v kino ali na kakšno prireditev. Nevsiljivo vztrajajte, tudi če vabilo zavrne.
  • Opogumite jo, da sodeluje v aktivnostih, ki so jo nekoč veselile.
  • Ne nalagajte ji preveč opravil. Depresivne osebe potrebujejo zabavo in družbo, prevelike zahteve pa le povečajo občutek neuspeha.
  • Nikar je ne obtožujte, da je lena ali da se pretvarja, da je bolna, in nikar ne pričakujte, da se bo sama rešila iz primeža depresije.
  • Zavedajte se, da potrebnega veliko potrpljenja in časa, da oseba stopi iz temnega predora depresije.

Ne pozabite, da depresivne osebe ne želijo biti depresivne. Zato jih mora družina opogumljati, jim vlivati zaupanje ter se izogibati napačnim nasvetom (npr. zberi se, naredi to zame, ne skrbi, bom jaz opravil namesto tebe).

Kako pomagati sebi?

Najprej moramo spremljati svoje misli in občutke – to je začetek soočanja s težavami in najboljši način, da razvijemo veščino prepoznavanja depresivne epizode, preden se popolnoma razvije. Najboljša strategija za odpravljanje težav je, da se o depresivnih občutkih odkrito pogovarjamo z družinskimi člani ali dobrimi prijatelji in s svojim zdravnikom.