Kako se med prazniki izogniti želodčnim težavam?

Kako se med prazniki izogniti želodčnim težavam?

Na našo prebavo lahko vplivajo že priprave na praznike, saj nas pogosto obremenjujejo. Vse skupaj še poslabša težka, kalorična in količinsko preobilna hrana, ki draži želodčno sluznico. Ta v želodec izloča želodčno kislino in prebavne sokove. V normalnih fizioloških razmerah nastane v želodcu samo toliko želodčnega soka, kot je potrebno za prebavo, kar pomeni, da obstaja ravnovesje med želodčno kislino in zaščitno plastjo želodčne sluznice. Če pa agresivni dejavniki prevladajo nad zaščitnimi, začne v želodcu nastajati čezmerna količina želodčne kisline in ravnovesje se poruši.

Prav večja količina hrane in pijače je agresivni dejavnik, ki sluznico draži neposredno ali pa poveča izločanje želodčne kisline, zaradi česar hitreje pride do vnetja zgornjih prebavil. Takšna hrana lahko stanje tudi poslabša in povzroči, da se že vneta sluznica še bolj vname. Takrat nastopijo nove težave, kot so nelagodje, napihnjenost, napenjanje, krči, bolečina v želodcu, bolečina v žlički. Vse te simptome, ki so značilni za zgornji del prebavil, imenujemo dispepsija. Velikokrat se jim pridruži še zgaga oziroma pekoč občutek za prsnico in v grlu. Zato je dobro, da med prazniki pazimo na količino in sestavo zaužite hrane in da si ob težavah znamo pomagati.

Kako ravnati, da med prazniki ne bomo imeli želodčnih težav?

Bodimo zmerni pri uživanju hrane in alkoholnih pijač. Čim bolj se izogibajmo kalorični in zelo začinjeni hrani. Omejimo vse, kar povzroča nastajanje želodčne kisline (alkohol, mastna hrana, kava, nikotin). Med agresivne dejavnike, ki dražijo želodčno sluznico in povečajo njeno izločanje, spadajo tudi sladice.

Če vemo, da nam določena vrsta hrane povzroča težave, se ji izognimo, četudi jo obožujemo. Če zaradi povečanega izločanja kisline nastopijo težave, spijmo več vode, ki bo upočasnila izločanje želodčne kisline ali razredčila želodčno vsebino.

Kdaj po pomoč v lekarno?

Če se bodo težave kljub opisanim ukrepom nadaljevale in ponavljale, jih lahko zdravimo z zdravili brez recepta, ki jih dobimo v lekarni.

  • Antacidi nevtralizirajo že izločeno želodčno kislino. Delujejo hitro, vendar ne zavirajo izločanja kisline, zato njihov učinek traja le nekaj ur. Kadar želimo zgago čim hitreje omiliti in jo nadzorovati, izberimo žvečljive tablete Rutacid. Učinkovito pomagajo pri težavah, ki so povezane s prevelikim izločanjem želodčne kisline: pri spahovanju kisline, zgagi, pekoči bolečini v želodcu, vneti želodčni sluznici (gastritis), ki je posledica stresa, nepravilnega prehranjevanja, čezmernega pitja alkohola ali jemanja nesteroidnih protivnetnih zdravil.
  • Antagonisti histaminskih receptorjev zmanjšajo izločanje želodčne kisline, tako da zavirajo histaminske receptorje v želodčni sluznici. Vse faze izločanja želodčne kisline so zavrte, vendar je zdravilo bolj učinkovito med bazalnim in nočnim izločanjem, po obroku hrane pa manj. Učinek se pojavi pozneje kot pri antacidih, vendar traja dlje (6–12 ur).
  • Zaviralci protonske črpalke najučinkoviteje zavirajo izločanje želodčne kisline. Delujejo močneje in dalj časa kot histaminski receptorji. Poleg tega učinkovito zavirajo povečano izločanje želodčne kisline, ki ga povzroči hrana.

Krkin zaviralec protonske črpalke Nolpaza control deluje neposredno na mestu izločanja želodčne kisline ter dan in noč zavira njeno izločanje. Že ena tableta na dan učinkovito nadzoruje ponovne težave z zgago.

Nolpazo control jemljemo vsaj 2 do 3 dni zapored oziroma dokler simptomi popolnoma ne izginejo. Samozdravljenje ne sme trajati več kot 2 tedna.
Tableto vzamemo pred obrokom, vsak dan ob istem času. Pogoltnemo celo z nekaj vode.

Kdaj k zdravniku?

Seveda se k samozdravljenju zatečemo le, če so težave kratkotrajne ali občasne, če jih lahko pripišemo preobremenjenemu želodcu ali akutnemu vnetju želodčne sluznice. Če v 2 tednih ne izginejo, moramo obiskati zdravnika.

Takojšni pregled pri zdravniku pa je potreben, če se pojavijo alarmantni znaki: bolečina v trebuhu, bruhanje, nenamerno hujšanje, črno blato ali krvi v blatu, težavno požiranje ali bolečina pri požiranju. Vsi ti znaki pomenijo, da je treba stanje natančneje raziskati.