eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Spomin » Demenca – bolezen sodobnega časa

Demenca – bolezen sodobnega časa

Sklop: Spomin

Demenca – bolezen sodobnega časa

Strokovnjaki ob svetovnem mesecu demence opozarjajo, da pri tej bolezni sodobnega časa ne gre le za običajen proces staranja, ampak največkrat za neozdravljivo bolezensko stanje, ki povzroča odmiranje možganskih celic.

V Sloveniji živi več kot 32.000 dementnih bolnikov. Za vsakega skrbijo vsaj tri osebe, torej se z njimi ukvarja skoraj 100.000 ljudi. Napovedi kažejo, da naj bi se zaradi staranja prebivalstva v prihodnjih 20 letih število obolelih celo podvojilo. 

Vsaka pozabljivost še ni znak bolezni.

Za dementne bolnike je značilno, da si novih informacij ne zapomnijo, pogosto pozabljajo in se tudi čez čas ne spomnijo potrebnih informacij. V zadnjem stadiju bolezni se ne spomnijo niti imena partnerja niti imen otrok. Težave s spominom so tako izrazite, da onemogočajo samostojno življenje.

Pri 50 do 60 odstotkih bolnikov je vzrok demence Alzheimerjeva bolezen. Največji dejavnik tveganja je starost, nikakor pa ni edini – pomembni so še dednost, življenjski slog in okolje, v katerem živimo. Na razvoj bolezni vplivajo tudi ponavljajoče se možganske kapi, premalo maščobnih kislin v prehrani, stres in hormonsko neravnovesje.

Kdaj k zdravniku?

Vsako pozabljanje še ni razlog za obisk zdravnika. Če skrbniki pri osebi opazijo nenavadno obnašanje v vsakdanjem življenju (npr. pospravljanje stvari na nenavadna mesta, večkratno postavljanje istega vprašanja, pozabljanje nedavnih informacij), pa je prav, da oseba poišče strokovno pomoč. Čeprav še ni zdravila, ki bi ozdravilo Alzheimerjevo demenco, strokovnjaki poudarjajo pomen zgodnjega odkrivanja bolezni. Z zdravljenjem lahko upočasnimo potek bolezni in preložimo čas, ko je treba bolnika preseliti v dom s stalno oskrbo. Stroka v Sloveniji ostaja optimistična, saj je odstotek bolnikov, ki pravočasno poiščejo zdravniško pomoč, vedno večji.

Kako skrbeti za dober spomin?

Vse več raziskav potrjuje, da telesna in umska dejavnost nekoliko zmanjšata možnost za nastanek demence. Zato je zelo pomembna vsakdanja krepitev spomina, torej možganov. Poleg vaj pa pri ohranjanju spomina in koncentracije pomaga izvleček iz ginkovih listov, ki ga vsebuje Krkino zdravilo brez recepta. Z rednim jemanjem se poveča prekrvljenost možganov in izboljša oskrba možganskih celic s kisikom in glukozo.

Življenje z demenco

Dementni bolniki se ne morejo prilagajati okolici, okolica pa se njim lahko prilagaja, pravzaprav se jim mora prilagajati. To velja tudi za vsakodnevno sporazumevanje, saj imajo bolniki pri tem težave, ki se z razvojem bolezni še povečujejo. Čez čas lahko pride do popolne nesposobnosti sporazumevanja, kar pomeni, da ne morejo več izražati nelagodja, nasprotovanja, potreb ali želja. Zato se včasih odzovejo s povsem nesprejemljivo telesno govorico, kar pogosto vodi do medsebojnih konfliktov.

V zgodnji fazi bolezni, ko se z bolnikom še lahko pogovarjamo, je priporočljivo, da sporazumevanje poteka v mirnem okolju, brez pretiranega hrupa ali naglice. Prav v tem obdobju bolezni se bolniki namreč zavedajo težav z govorom in izgubljajo samospoštovanje in zaupanje vase. Vse to jih spravlja v hudo čustveno stisko, zato je pomembno, da jim pokažemo zanimanje za pogovor, ubesedimo njihovo razpoloženje, strah ali neugodje ter ravnamo strpno in potrpežljivo.