eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Srce in žilje » Možganska kap – tretji najpogostejši vzrok smrti

Možganska kap – tretji najpogostejši vzrok smrti

Sklop: Srce in žilje

Možganska kap – tretji najpogostejši vzrok smrti

Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen na svetu, vsaki dve uri jo doživi nov bolnik. Samo v Sloveniji jo doživi več kot 4000 ljudi na leto. Zato ji posebno pozornost namenjamo 29. oktobra, ko je svetovni dan možganske kapi.

V Sloveniji in drugod v Evropi je možganska kap tretji najpogostejši vzrok smrti in najpogostejši vzrok invalidnosti. Posledice posamezniku in njegovim svojcem bistveno spremenijo kakovost življenja. Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic je po eni strani zelo pomembna preventiva, po drugi pa prepoznavanje znakov ter hitro in pravilno ukrepanje, saj lahko s tem zmanjšamo invalidnost in umrljivost.

Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja.

Najpomembnejši dejavnik tveganja, na katerega lahko vplivamo, pa je visok krvni tlak. Običajno ga ne čutimo, zato so zelo pomembne redne kontrole in zdravljenje, ko ugotovimo, da je tlak zvišan. Pomemben dejavnik tveganja je tudi nereden srčni ritem oz. atrijska fibrilacija, zato moramo pri takih težavah obiskati zdravnika.

Nadzirajmo visok krvni tlak

Ciljno vrednost krvnega tlaka (140/90 mm Hg) doseže le tretjina ljudi, ki se zdravijo zaradi previsokega krvnega tlaka. Največkrat je vzrok to, da opustijo zdravljenje z zdravili. Takoj, ko jih nehamo jemati, se krvni tlak namreč spet zviša na izhodiščno vrednost ali morda še bolj. Zato moramo predpisana zdravila jemati redno in dolgotrajno. Le tako bomo krvni tlak dobro nadzorovali.

Priporočljivo je, da si krvni tlak izmerimo vsaj enkrat na leto. Tako se lahko začnemo zdraviti, preden so posledice okvare žil in organov zaradi zvišanega krvnega tlaka usodne. Okvare žil, srca, možganov in ledvic lahko preprečimo le s poznavanjem in nadziranjem vrednosti krvnega tlaka. Tako se lahko izognemo najhujšim zapletom, med katere spada tudi možganska kap.

Kako ukrepati ob možganski kapi?

Če do možganske kapi kljub dobri preventivi vseeno pride, pa jo moramo prepoznati ter zelo hitro in pravilno ukrepati. Znake najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo s pomočjo besede GROM:

  • G – govor (prizadet govor)
  • R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)
  • O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza)
  • M – minuta (takoj pokliči 112)

Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, je razmeroma velika, saj do možganske kapi najpogosteje pride v domačem okolju. Zato se ne prestrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od tega, kako hitro bolnik pride v najbližji zdravstveni center.

Poleg akutnega zdravljenja je zelo pomembno odkriti neposredni vzrok za možgansko kap in ga odpraviti, saj lahko preprečimo skoraj 90 % ponovnih možganskih kapi. Za dobro okrevanje pa je nujna tudi zgodnja in posamezniku prilagojena rehabilitacija, ki vsaj nekaterim omogoči vrnitev v domače okolje ali celo na delovno mesto.

Vir: Društvo za zdravljenje srca in ožilja Slovenija, sporočilo za medije ob svetovnem dnevu možganske kapi 2017.