eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Srce in žilje » Sladko življenje – le kdo si ga ne želi

Sladko življenje – le kdo si ga ne želi

Sklop: Srce in žilje

Sladko življenje – le kdo si ga ne želi

Kakšno naj bi bilo, si vsak predstavlja po svoje. Gotovo prijetno, lepo, izpolnjeno in dolgo. Lahko pa v sebi skriva še drugačno življenjsko zgodbo – zgodbo sladkornega bolnika.

Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus je po besedah strokovnjakov dosegla razsežnost epidemije. To kronično presnovno bolezen včasih prinesemo s seboj na svet in na to žal ne moremo vplivati. Bogata hrana, premalo gibanja, daljša življenjska doba in še marsikaj dodatno pripomorejo k razvoju bolezni. V Sloveniji je že več kot 200.000 ljudi s kronično povečanimi vrednostmi krvnega sladkorja in mnogim med njimi pretijo hudi diabetični zapleti. Pri marsikom pa ta bolezen še ni odkrita.

Sladkorna bolezen nas ne obišče sama, ampak jo pogosto spremljajo še zvišan krvni tlak in povečane vrednosti krvnih maščob. Bolniki zato potrebujejo celostno obravnavo.

Kaj je sladkorna bolezen?

Osnovna motnja je nesposobnost prehajanja krvnega sladkorja (glukoze) iz krvi v celice. To prehajanje omogoča inzulin. Če ga je v krvi premalo ali če se celice nanj ne odzovejo, se vrednost krvnega sladkorja poveča.

Najpogostejši znaki sladkorne bolezni so:

  • pogosto mokrenje (poliurija),
  • pretirana žeja (polidipsija),
  • povečan občutek lakote (polifagija),
  • nepojasnjena izguba teže.

Poznamo dva osnovna tipa sladkorne bolezni

  • Sladkorna bolezen tipa 1 se najpogosteje pojavi pri otrocih in mladostnikih. Razvije se, če beta celice trebušne slinavke ne morejo proizvajati inzulina. Bolniki s to obliko sladkorne bolezni postanejo odvisni od zunanjega inzulina.
  • Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni, za katero zboli 90 % bolnikov s sladkorno boleznijo, predvsem srednja in starejša generacija. Zanjo je značilna trajno poveča raven glukoze v krvi, ki je posledica nezadostnega izločanja inzulina iz trebušne slinavke ali njegovega pomanjkljivega delovanja v skeletnem mišičju in maščevju. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 se pogosto pojavi več dejavnikov tveganja za srčno-žilne zaplete, zlasti zvišan krvni tlak in povečane vrednosti krvnih maščob, zato je treba z ustreznim zdravljenjem nadzorovati vse dejavnike.

Ali ste vedeli? 

Podatki kažejo, da sladkorna bolezen tipa 2 postara žile za približno 10 do 15 let. 

Najpogostejši dejavniki tveganja za sladkorno bolezen tipa 2:

  • starost nad 45 let,
  • debelost,
  • ožji sorodnik s sladkorno boleznijo,
  • predhodna nosečnostna sladkorna bolezen ali teža otroka ob porodu nad 4 kg,
  • zvišan krvni tlak,
  • povečane vrednosti holesterola,
  • sedeč življenjski slog.

Kaj pa nosečnostna sladkorna bolezen?

Gre za sladkorno bolezen tipa 3, ki se lahko pojavi pri nekaterih nosečnicah. To je prehodna oblika, ki po porodu izgine.

Ali ste vedeli? 

Sladkorna bolezen pri moških, ki zbolijo okrog 40. leta, v povprečju skrajša življenjsko dobo za 11,6 leta, pri ženskah pa za 14,3 leta. Med najhujšimi diabetičnimi zapleti so srčni infarkt, možganska kap in ledvična odpoved. Zaradi diabetesa je največ amputacij na nogah ter okvar vida in slepote.

Kako odkrijemo sladkorno bolezen?

Sladkorno bolezen tipa 2 odkrijemo z merjenjem glukoze v krvi. Kadar je vrednost glukoze v krvi na tešče 7 mmol/l ali več oziroma naključno kadarkoli čez dan 11,1 mmol/ l ali več, je sladkorna bolezen potrjena.

Preiskava se svetuje osebam, ki imajo značilne težave (pretirana žeja, pogosto mokrenje, hujšanje). Ker pa večina bolnikov teh težav nima, je pomembno, da preiskavo opravijo tudi osebe s povečanim tveganjem (sladkorna bolezen v družini, debelost, zvišan krvni tlak ali povečane vrednosti krvnih maščob).

Čeprav je preiskava preprosta, je skoraj polovica bolnikov neodkritih in nezdravljenih. Sladkorna bolezen je včasih prisotna že več let ali celo desetletje, preden jo odkrijejo. Pri več kot tretjini bolnikov diagnozo postavijo, ko pride vsaj do enega zapleta. Zato je smiselno zgodnje odkrivanje bolezni in čim prejšnje zdravljenje.

Srčno-žilne bolezni so pri sladkornih bolnikih 2- do 4-krat pogostejše kot pri bolnikih brez sladkorne bolezni

Trajno povečane vrednosti krvnega sladkorja sčasoma poškodujejo žile, posebno v očeh, ledvicah in živčevju. Posledice so lahko slepota, motnje prekrvitve udov, amputacije, poškodbe živcev in ledvična odpoved. Življenjska doba sladkornih bolnikov tipa 2 se skrajša predvsem zaradi srčno-žilnih bolezni. Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek teh bolezni pri sladkornih bolnikih je večje nagnjenje k aterosklerozi. Vzroka sta lahko tudi zvišan krvni tlak in povečane vrednosti krvnih maščob, ki sta pri sladkornih bolnikih tipa 2 precej pogostejša

Življenje s sladkorno boleznijo

Zmanjšanje prevelike telesne teže, dietna prehrana in telesna dejavnost izboljšajo stanje in so ves čas, ko bolezen traja, tudi temelj zdravljenja. Po odkritju bolezni so ti ukrepi včasih dovolj učinkoviti za dobro urejenost krvnega sladkorja, pri nekaterih pa je že takoj potrebno zdravljenje z zdravili. Sladkorna bolezen tipa 2 je napredujoča bolezen, kar pomeni, da zdravnik odmerke zdravil sčasoma povečuje in kasneje dodaja nova zdravila. Pri nekaterih bolnikih je potrebno tudi zdravljenje z inzulinom (v obliki injekcij).

Diabetes v številkah

  • Leta 1980 je bilo na svetu obolelih 108 milijonov ljudi
  • Leta 2016 je bilo na svetu obolelih 422 milijonov ljudi.
  • Do leta 2040 naj bi obolelo 640 milijonov odraslih ljudi
  • Globalna razširjenost sladkorne bolezni med starejšimi od 18 let je 8,5-odstotna.

Pomena preprečevanja srčno-žilnih dogodkov in potreb po učinkovitih načinih zdravljenja se zavedajo tudi v Krki. Z bogato paleto varnih in učinkovitih zdravil za srčno-žilne bolezni pomagajo milijonom ljudi po vsem svetu. S svojimi sodobnimi zdravili pa skrbijo tudi za celovito obravnavo sladkornih bolnikov.