eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Srce in žilje » Statini – zakaj bi se bali resnice?

Statini – zakaj bi se bali resnice?

Sklop: Srce in žilje

Statini – zakaj bi se bali resnice?

Zdravniki že nekaj let opozarjajo na povečevanje števila bolnikov, ki prenehajo jemati zdravila za zniževanje zvišanega holesterola – statine. V medijih zasledimo številne zgodbe o tem, da statini ne delujejo, da bolniku ne prinašajo koristi, imajo hude neželene učinke. Bolnik, ki mu zdravnik predpiše zdravljenje s statinom, se tako znajde pred veliko dilemo – kaj je res in kaj ni?

Srčno-žilne bolezni so glavni vzrok umrljivosti po svetu. Zaradi njih v Evropi umre 4 milijone ljudi na leto. Uvedba statinov predstavlja pomembno prelomnico in velik napredek v medicini.

V preteklih letih se je smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni močno zmanjšala, življenjska doba pa občutno podaljšala. Okoli 80 % izboljšanja pripisujemo napredku v diagnostiki in zdravljenju srčno-žilnih bolezni. Med najpomembnejše spada uravnavanje maščob v krvi, pri katerem ključno vlogo igrajo statini.

V Sloveniji se je v zadnjih 50 letih pričakovana življenjska doba podaljšala za dobrih 11 let.

Kljub temu številni bolniki dvomijo o smiselnosti zdravljenja s statini ali ga celo opustijo, saj se ne zavedajo, da s tem tvegajo srčno ali možgansko kap ali celo smrt.

Statini so poleg antibiotikov najbolj pripomogli k podaljšanju življenjske dobe.

PA POGLEJMO, KAJ JE RES …

Ali je holesterol naš prijatelj ali sovražnik?

Holesterol je za življenje nujno potreben, saj je pomemben gradnik telesnih celic. Poznamo tako imenovani »dobri« holesterol HDL (lipoproteini z veliko gostoto) in »slabi« holesterol LDL (lipoproteini z majhno gostoto).

Skrbi nam povzroča holesterol LDL. Če ga je v telesu preveč, se začne nalagati v žilnih stenah in sproži proces ateroskleroze.

Ali ob zdravi prehrani res ne potrebujem zdravil za zniževanje holesterola?

Zdrav življenjski slog, ki vključuje uravnoteženo prehrano, je pri zvišanem holesterolu ključnega pomena. Vendar je treba vedeti, da le manjši del holester

ola v telo vnesemo s hrano, večino proizvedejo naša jetra. To je glavni razlog, da imamo lahko kljub zdravi prehrani zvišan holesterol.

54 % oseb, ki so v bolnišnico sprejeti zaradi srčne kapi, ima neuravnane vrednosti holesterola.

Ali srčna ali možganska kap res lahko prizadene kogarkoli, kadarkoli in kjerkoli? 

»Pred tremi leti je bil moj običajen dan veliko bolj energičen kot danes. Imel sem odgovorno delo, veliko časa sem preživel na poti,« se spominja 54-letni Erik, ki o srčno-žilnih boleznih ni nikoli razmišljal vse do dogodka, ki mu je spremenil življenje.

Ali zdravljenje s statini res ne prinaša nobene koristi?

 »Klinični dokazi o uspešnosti zdravljenja so še posebej prepričljivi pri zdravljenju zvišanega holesterola s statini,« poudarja priznani irski profesor Ian Graham.

Ali statini res povzročajo hude neželene učinke?

Kot vsako drugo zdravilo tudi statini povzročajo neželene učinke, vendar so izredno redki in večinoma nenevarni. To potrjuje italijanski profesor Alberico Catapano: »Koristi, ki jih prinaša zdravljenje s statini, so občutno večje od tveganja za pojav neželenega učinka.«

Zelo pomembno je zaupanje bolnikov v zdravljenje. Prav je, da se o zdravilu pozanimamo, še pomembneje pa, da imamo na voljo objektivne in resnične podatke. Svetovna medicinska stroka je enotna – statini so najučinkovitejše orožje v boju s srčno-žilnimi boleznimi.

Krka s svojima statinoma – rosuvastatinom in atorvastatinom – že več kot 20 let preprečuje srčno-žilne dogodke. Tako vsak dan pomaga več kot 4 milijonom bolnikom v Sloveniji in po svetu.

Zanimivosti

  • V Evropski uniji živi skoraj 49 milijonov ljudi s srčno-žilno boleznijo.
  • Srčno-žilne bolezni povzročijo 4 od 10 smrti.
  • Kar 80 % srčno-žilnih zapletov lahko preprečimo z uravnavanjem dejavnikov tveganja in zdravim življenjskim slogom.
  • V Evropi se zdravi samo 10 % ljudi, ki imajo zvišan holesterol.
  • Kar 25 % holesterola v telesu se nahaja v možganih.
  • Le 25 % holesterola dobimo s hrano, preostalih 75 % se tvori v jetrih.
  • Ocenjujejo, da v Evropski uniji za zdravljenje srčno-žilnih bolezni porabimo 210 milijard EUR na leto.