eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Zdravje in dobro počutje » Kdo bi moral jemati vitaminsko-mineralne nadomestke?

Kdo bi moral jemati vitaminsko-mineralne nadomestke?

Sklop: Zdravje in dobro počutje

O pomenu vitaminov in mineralov za človeško telo vemo že skoraj vse. Vsaj mislimo tako, saj nas različni mediji o tem neprestano obveščajo. Vemo tudi, da je pomanjkanje vitaminov in mineralov zelo pogosto v manj razvitih državah. Na žalost pa vedno več raziskav potrjuje, da kljub ustreznemu prehranjevanju tudi v najrazvitejših državah obstajajo skupine ljudi, pri katerih je tveganje za nastanek hipovitaminoze (pomanjkanja vitaminov) povečano.

Za ljudi, ki spadajo v katerokoli od omenjenih rizičnih skupin, je jemanje vitaminsko-mineralnih preparatov potrebno in koristno. Pri izbiri in nakupu pa moramo biti pozorni na sestavo. Izdelek mora vsebovati večino potrebnih vitaminov in mineralov; večkrat nam tržišče ponuja izdelke, ki vsebujejo le nekatere. Poleg sestave je zelo pomembna tudi usklajenost odmerkov vitaminov in mineralov v izdelku z dnevnimi priporočenimi odmerki (RDA). Ti naj ne bi presegali njihove 100-odstotne vrednosti, saj so le takšni popolnoma varni in jih lahko uživamo vsak dan.

Rizične skupine pri katerih je možnost pomanjkanja vitaminov in mineralov večja.
Več o tem...

Rizične skupine

1. Starejša populacija
Pri ženskah v zrelih letih se pogosto pojavlja pomanjkanje mineralov, predvsem kalcija, železa, magnezija in cinka. Tako pri moških kot pri ženskah se v starosti povečajo predvsem potrebe po vitaminih C, D in betakarotenu.

2. Ljudje s srčno-žilnimi obolenji
Raziskave so pokazale, da je jemanje zadostnih količin antioksidantnih vitaminov A, C, E in betakarotena obratno sorazmerno s tveganjem za žilna obolenja.

3. Ljudje, ki jemljejo določene vrste zdravil
Vitamini lahko delujejo v presnovi nekaterih zdravil, npr. antibiotikov, oralnih kontraceptivov, kalcitonina, salicilatov in barbituratov. Interakcije lahko po eni strani vplivajo na učinkovitost zdravila, po drugi strani pa zmanjšajo biološko uporabnost vitaminov, zato se potrebe po vitaminih in mineralih povečajo.

4. Pri infekcijskih obolenjih
Dodajanje nekaterih vitaminov lahko izboljša imunski odgovor pri okužbi. Prav tako je dokazano, da se pogostost infekcijskih bolezni pri starejših lahko zmanjša, če jemljejo vitaminsko-mineralne nadomestke.

5. Nosečnice in doječe matere
Med nosečnostjo in dojenjem se izrazito povečajo potrebe po nekaterih vitaminih in mineralih (folni kislini, vitaminu D, vitaminu E, piridoksinu, tiaminu, železu, kalciju, fosforju). Najhujše posledice ima premajhna koncentracija folne kisline v materinem telesu, saj lahko povzroči okvare hrbtenjače še nerojenega otroka. Omenjene okvare je mogoče preprečiti z jemanjem 0,4 mg folne kisline na dan od spočetja naprej.

6. Kadilci
Kadilci imajo v primerjavi z nekadilci v plazmi izrazito manjšo koncentracijo vitamina C in folatov. Čeprav vzrok še ni natančno znan, pa je verjetno, da do pojava pride zaradi pospešene presnove kadilcev.

7. Pri povečani telesni dejavnosti
Pomanjkanje nekaterih vitaminov in mineralov povzroči tudi povečana telesna dejavnost. Pri aktivnih športnikih in tudi pri rekreativcih, ki zaužijejo manj kot 2000 kalorij na dan, lahko pride do pomanjkanja predvsem kalcija in železa ter nekaterih v vodi topnih vitaminov.

8. Vegetarijanci
Pri doslednih vegetarijancih obstaja relativno velika možnost pomanjkanja vitamina D in vitamina B12, ki ju rastline ne sintetizirajo. Pri vegetarijancih, ki uživajo tudi mlečne izdelke in jajca, pa je možnost pomanjkanja omenjenih vitaminov zelo majhna.

9. Otroci in mladostniki v dobi odraščanja
Zaradi intenzivne rasti se potrebe po vitaminih in mineralih pri otrocih povečajo. Vzrok za hipovitaminozo pri otrocih in mladostnikih je lahko tudi neustrezen način prehranjevanja. Pri otrocih s pomanjkanjem teka in mladostnikih z enolično prehrano je tveganje za hipovitaminozo največje.

Krkini vitamini in minerali