Dispepsija in želodčne težave

Dispepsija (dys – slabo, pepsio – prebava)

Dispepsija je občasna ali stalna bolečina v predelu zgornjega dela trebuha in spodnjega dela prsnega koša. Izvira iz prebavil in je posledica neravnovesja med agresivnimi in obrambnimi dejavniki v sluznici požiralnika, želodca in dvanajstnika.

Agresivni dejavniki

želodčna kislina
pepsin – želodčni encim
žolčne kisline
bakterija Helicobacter pylori
nesteroidna protivnetna zdravila
alkohol
kajenje

Obrambni dejavniki

sluz z bikarbonatno oziroma alkalno oviro in fosfolipidno zaščito
hitro obnavljanje sluznice ter prehajanje kislih in alkalnih snovi skozi njo
prostaglandini – prenašalci vnetnih dogajanj v celici
dobra oskrba sluznice s krvjo

Vzroki dispepsije

vnetje sluznice požiralnika, želodca in dvanajstnika
ulkusna bolezen želodca in dvanajstnika
rak prebavil

Ali ste vedeli?

Zdravnika obišče manj kot 50 % ljudi z dispeptičnimi težavami.
Dispepsijo ima do 5 % oseb, pregledanih v osnovnem zdravstvu.
Pri 40 % ljudi je dispepsija vzrok za napotitev v gastroenterološko ambulanto.
Pri skoraj dveh tretjinah bolnikov z dispepsijo ne odkrijemo organskega vzroka in takrat govorimo o funkcijski ali neulkusni dispepsiji. Težave so podobne kot pri razjedah v želodcu ali na dvanajstniku ter motnjah v odvajanju, lahko pa so tudi povsem neznačilne.
Dispeptične težave ima najmanj enkrat v življenju kar 40-60 % svetovnega prebivalstva.

Kako si lahko pomagate sami?

Vsak dan pojejte pet ne preveč obilnih obrokov, zadnjega vsaj tri ure pred spanjem.
Opustite pitje alkoholnih pijač in kave.
Prenehajte kaditi.
Ne posegajte prepogosto po zdravilih proti vnetju in bolečini.
Skrbite za redno telesno aktivnost, še posebej če pri delu sedite.
Jemljite blaga zdravila za samozdravljenje (npr. antacide ali pa majhne odmerke zaviralcev histaminskih receptorjev H2).

Nujno obiščite zdravnika

če opazite črno blato
če začnete nenamerno hujšati
če bruhate kavni usedlini podobno vsebino