eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Prehlad in gripa » Kašelj » Značilnosti kašlja » Bronhitis

Kronični bronhitis

Zaradi svoje pogostosti so bolezni dihal velik zdravstveni in socialni problem po vsem svetu. Vsak četrti bolnik obišče splošnega zdravnika zaradi težav z dihali.

Pomemben delež med boleznimi dihal ima kronični bronhitis. Prizadene 10 do 25 odstotkov odraslega prebivalstva. Pogostejši je pri moških in starejših od 40 let. Pri več kot polovici bolnikov se postopno razvije zožitev dihalnih poti. Tretjina bolnikov ima vsaj enkrat letno poslabšanje bolezni, ki jo praviloma spremlja bakterijska okužba. Bolniška odsotnost zaradi kroničnega bronhitisa narašča in traja povprečno 25 dni na leto na bolnika. Enako narašča invalidnost.

  • Kronični bronhitis - kaj je to?
  • Dejavniki, povezani z razvojem kroničnega bronhitisa
  • Bolezenski znaki in simptomi
  • Zdravljenje
  • Nekaj splošnih nasvetov za bolnike s kroničnim bronhitisom
  • Blagodejna klima je učinkovita

Kronični bronhitis - kaj je to?

O kroničnem bronhitisu (kroničnem vnetju sapnic) govorimo takrat, kadar bolnik kašlja in izkašljuje vsaj tri mesece letno, dve leti ali več let zapored. Pri tem moramo upoštevati tudi druge bolezni dihal in bolezni srca. Če s preiskavo pljučne funkcije ne ugotovimo oviranega pretoka zraka, je to enostavni kronični bronhitis. Če je izmeček stalno ali občasno gnojen, ima bolnik mukopurulentni bronhitis. Kadar je pri bolniku prisotna še zožitev (obstrukcija) dihalnih poti, ki je stalna, govorimo o kroničnem obstruktivnem bronhitisu. Obstrukcija je lahko blage, zmerne ali hude stopnje.

Dejavniki, povezani z razvojem kroničnega bronhitisa

Najpomembnejši dejavnik, ki sproži nastanek kroničnega bronhitisa, je kajenje. Kadilci razvijejo kronični bronhitis pogosteje (zmerni kadilci v 25 odst., strastni kadilci skoraj v 50 odst.) kot nekadilci (le v 6 do 10 odst.). Drugi škodljivi dejavniki, ki imajo manjši vpliv pri nastanku kroničnega bronhitisa, so onesnaženje zraka s plini, parami ter prahom na delovnem mestu in v splošnem okolju ter genetski dejavniki. Vpliv okužbe dihal in drugih možnih dejavnikov ni povsem dokazan.

Poslabšanje bolezni lahko povzroči virusna ali bakterijska okužba sapnic, pljučnica, druge spremljajoče bolezni, premalo učinkovito zdravljenje, slabo stanje prehranjenosti, pa tudi zastoj sluzi v dihalih zaradi izsušenosti bolnika, vdihavanje preveč toplega in suhega zraka pa tudi hladnega zraka, kajenje, onesnažen zrak ali splošna anestezija.

Bolezenski znaki in simptomi

Bolnik s kroničnim bronhitisom dolgotrajno kašlja in izkašljuje. Težko dihanje (dispnea), najprej pri naporu, kasneje tudi v mirovanju, se pojavi pri bolnikih z zožitvijo v dihalnih poteh. Pri bolnikih z napredovalim kroničnim obstruktivnim bronhitisom je pogosta utrujenost ter znaki dihalne odpovedi in prizadetosti srca. Pri akutnem poslabšanju bolezni zaradi bakterijske okužbe bolnik več kašlja, izkašljuje povečano količino gnojnega izmečka in težje diha.

Zdravljenje

Ločimo stalno zdravljenje in zdravljenje akutnih poslabšanj bolezni. Bolniki se zdravijo ambulantno. V bolnišnico so sprejeti le najhujši bolniki, zlasti ob hudem poslabšanju bolezni.

Glavni cilji zdravljenja bolnikov s kroničnim bronhitisom so:

  • izboljšati simptome in kvaliteto življenja,
  • upočasniti napredovanje bolezni,
  • preprečiti in zdraviti zaplete,
  • podaljšati preživetje bolnikov.

Opustitev kajenja je najpomembnejši ukrep, ki upočasni napredovanje bolezni, zlasti če ga opustimo v začetku bolezni. Težave kadilca, ki je prenehal kaditi, lahko olajša žvečilni gumi, ki vsebuje nikotin.

Zdravljenje z zdravili vključuje zdravila za izboljšanje pretoka zraka v dihalnih poteh (bronhodilatatorji), zdravila, ki zmanjšujejo vnetje (glukokortikoidi, predvsem v obliki pršil) in antibiotike, kadar je poslabšanje kroničnega bronhitisa posledica bakterijske okužbe.

Pomembna je skrb za higieno dihalnih poti. Boljše in lažje izkašljevanje dosežemo z uživanjem zadostnih količin tekočine, masažo prsnega koša, uporabo pripravkov za izkašljevanje in s pravilnim dihanjem.

Potrebna je zdravstvena vzgoja bolnika o bolezni, vzrokih poslabšanj in možnostih zdravljenja.

Nekaj splošnih nasvetov za bolnike s kroničnim bronhitisom

Bolnik mora opustiti kajenje.

Bolnik naj se izogiba:

  • močno onesnaženemu zraku in dražečim snovem na delovnem mestu,
  • vremenskim in temperaturnim spremembam, vetru in padavinam,
  • zelo vročemu in suhemu zraku,
  • v času gripe kapljični okužbi,

Bolniku se priporoča:

  • redna higiena dihalnih poti,
  • primerno topel in vlažen zrak v bivalnem okolju,
  • skrb za ustrezno prehrano,
  • utrjevanje splošne telesne kondicije,
  • vsako jesen cepljenje proti gripi.

Blagodejna klima je učinkovita

Pri zdravljenju kroničnih dihalnih težavah, kot sta kronična obstruktivna pljučna bolezen in bronhialna astma, je poleg medikamentne terapije ter respiratorne fizikalne terapije dokazan tudi blagodejni učinek bivanja v obmorskem kraju.

Za obmorsko klimo so značilna nizka dnevna in letna nihanja temperature. Padavin je malo, lokalno kroženje zraka blaži poletno soparo. Najpogostejša vetrova sta zmerna vzhodnik in jugozahodnik. Močna burja piha samo pozimi in zgodaj spomladi. Z 2.292 urami neposrednega sončnega sevanja letno Talaso Strunjan za več kot polovico presega kriterij za zdravilišča z zdravilno klimo. Morski zrak zaradi aerosolov, ki jih oddaja morje, ugodno vpliva na dihala in splošno počutje, prav tako pa Strunjan odlikuje nizka koncentracija alergenov in dima.

Vrelci zdravja, Krka Zdravilišča; februar 2000; 8 (1), Maja Mejač, dr. med.